Prihajam iz hoste, kjer se dogaja marsikaj.
Rastline rastejo, živali živijo. Mar ni to lepa igra besed.
Ste kdaj pomislil na to ključno razliko med rastlinskim in živalskim svetom. Seveda tudi rastlina živi in vsaka žival raste. Ampak bistvena značilnost je podana že v pomenu besede, ki označuje pojav. Rastlina je močno omejena v svoji prostosti gibanja, je trdno prizemljena, zakoreninjena, a je zato nagrajena z rastjo proti soncu. In živali so omejene v rasti, a nagrajene z večjo svobodo gibanja in z več živahnosti. Kaj pa človek? Človeku je dana posebna, čarobna moč. Človek ima zavest o času, kar niti rastlina niti žival nimata posebej izraženo, čeprav se ugotavlja, da imajo na primer delfini izjemno razvito zavest in zato to misel vzemimo z zadržkom, da je tu zgolj zato, da lingvistično karikira, kar želim poudariti. Človek lahko zavestno upravlja svoj dih in s tem vstopa v polje vseprisotnega in vsemogočega duha. Z zavestnim dihanjem človek prečka most od nezavednega k zavestnemu bivanju.
Mineral, rastlina, žival, človek. Štiri dimenzije. Zavest minerala je na drugi dimenziji, zato lahko deluje le na prvi. Zavest rastlin je na tretji dimenziji, dogaja pa se jim rast na prvih dveh. Živali se sprehajajo po tridimenzionalnem prostoru in se zato ne zavedajo časa, četrte dimenzije, v kateri dejansko živijo. Človek, človek pa je v peti dimenziji in se lahko sprehaja po času oziroma v času. Lahko hodi ali blodi po različnih časovnicah, paralelnih svetovih, ki se nahajajo v nedoločeni valovni funkciji, dokler jih ne opazimo in se z našo voljno pozornostjo koagulirajo in projecirajo na platno naše zavesti. Človek je v svoji duševni animirani dimenziji zgodovinsko bitje. Mentalno pa smo onkraj zgodovine, onkraj časa in prostora, v svetu idej, kjer se napajamo s kvantnim napojem superpozicije.
Evo, to je tista 5D ekscentrična pozicija človeka, ki mu omogoča, da se zaveda svojega omejenega zavedanja in svojega brezmejnega nezavednega. To je dar in prekletstvo hkrati. Duhovneži bi si želeli v 5D, medtem, ko zlobneži vedo, da so že tam.
Vse se poravna, vse se uravnoveša, vse se vrti in vsaka glava svoj rep lovi.
V duha ovito življenje je vselej duhovito!
Življenje v hosti človeku izostri dar opazovanja ter utrdi smisel za naravne zakonitosti. Ena od takih zakonitosti je, da je duh vseprisoten. In dih je pravzaprav jezik duha. Zato rečemo, da stvar diha, ima duha v sebi in je dejansko ali v prenesenem pomenu živa, živahna, ima dušo, ki nas navduši. Če pa nekaj ne diha, potem je prazno, brez duše oziroma je zadušeno, negibno, mrtvo in prepuščeno razgradnji. Drugo zakonitost pa je v enem stavku izjemno dobro opisal filozof Wittgenstein: »Meje mojega jezika, so meje mojega sveta.« Jezik je sredstvo, s katerim soustvarjamo kolektivno resničnost in s pomočjo jezika svoj notranji svet postavimo predse in na ogled drugemu. S pomočjo jezika iz-pričujemo, kar doživljamo. Tretji zakon, ki nas spremlja pri razumevanju diha, je zakon o absolutni in relativni resničnosti. Absolutna je namreč samo zavest sama po sebi, vse ostalo je relativno in odvisno od nas samih. Zato že na tem mestu povem, da so vsa moja spoznanja, ki jih opisujem, intimno moja in na ta način relativna in močno zaznamovana z mojo percepcijo in interpretacijo. Seveda jih podprem in okrepim s spoznanji drugih, tudi znanstveno, a še vedno so relativna. Četrti zakon pa govori o učinkovitem sporazumevanju. Zato o dihu govorim na več načinov, saj smo različni in se nas informacije dotaknejo selektivno. Pestrost pogleda na dih izpričuje njegovo temeljno in povezovalno vlogo, ki jo ima. Zato so tudi moje delavnice namenjene pravzaprav vsakomur, ki želi ozavestiti nekaj tako samoumevnega kot je dih, saj s tem spozna bolje samega sebe in naravo življenja samega.
Kratek nekoordiniran miselni izliv, ki ga prilepim tu, da ga v knjigi lepo obdelam, oklešem in s takimi mislimi eno živahno polko odplešem:
3d, 4d, 5d, 6d, 7d ... in mnogi preskakujejo cele oktave žleze, čakre, vibracije, sanacije, kanalizacije, organizacije ... kaj pa 1d in 2d, a to je prenizko za duhovneže to je rezervirano za reptile ... ampak o podaljšani hrbtenjači in možganskem deblu pa brezsramno govorijo... celo trtice in sramne kosti se radi dotikajo ko te gledajo v oči pa srce zanikajo...
duhovnost ima tudi dolgo senco in svojo najdaljšo noč...
Dejstvo je, da je o dihanju že ogromno napisanega. Sam imam preko trideset knjig o dihanju in zdi se, kot da nič novega ni moč napisati in spoznati. Morda je to celo res, a res je tudi, da se nekatere stvari lahko na novo poveže, utemelji in obrazloži, saj znanost tudi na področju dihanja sega vse globlje in razume vse več.
V mesecu marcu sem pripravil tri delavnice, kjer se duh razigra in dih zacveti! S klikom na naslove izveš več.
4. marca v živo v Ljubljani.
Vam pokažem in dokažem, kako se vaša prepričanja primejo telesa in ta potem diktira, kako dihaš.
Od 13. marca do 2. aprila v zaprti Facebook skupini.
Vam pokažem in dokažem, da se z zavestnim dihanjem lahko reši marsikatera tegoba.
V petek, 10. marca v živo v Ljubljani
S 369matrico lahko analiziraš katerikoli izziv ali problem, postaviš načrt za spremembo, se poravnaš z namenom, uglasiš na prave tone in deluješ srčno in modro.
Vam pokažem in dokažem, da ni vse v glavi. Je pa vse mentalno
Comments