Integralno dihanje & Biohacking

Flow & Life Coaching

Z naročilom e-novic se strinjate s priloženimi splošnimi pogoji in GDPR.

Srce, žile in ledene kopeli

Updated: Dec 23, 2019

Novoletni skok v ledeno vodo - DA ali NE!?


NE - vsekakor ne skok.

V ledeno vodo vselej postopoma, tudi, če ste redni kopalec v mrzlih rekah, jezerih ali v morju.


NE - če niste utrjeni v tej praksi, primerno telesno in mentalno pripravljeni in redno ne izvajate mrzlih oblivov telesa in ledenih kopeli.


NE - če ste stari več kot 40 in niste preverili stanja srca, aorte in drobnega ožilja (arteriole)


NE - če se s tem mislite dokazovati sebi ali drugim - napačna motivacija (miselna fikcija ne spremeni fiziološkega odziva)


Popularnost kopanja v ledeni vodi se tudi pri nas dviguje. Okoliščine, da imamo veliko naravnih in čistih kopališč dosegljivih mestnim ljudem tudi pozimi, so k temu še dodatno pripomogle. Prakse ledenih kopeli so znan ukrep krepitve zdravja in spodbujanja odpornosti in prebujanja samo-zdravilnih potencialov organizma. Eden od najbolj prodornih promotorjev kopanja v ledeni vodi je Nizozemec Wim Hof, o katerem sem že pisal. Pri nas pa je že leta popularen portoroški skok v morje, ki je postal množična prireditev. Sam imam sicer pri takih adrenalinskih oz. asketskih praksah odpor do množičnosti, saj se vse prepogosto to izteče v komercializacijo osebnega rituala, kar za seboj pogosto potegne tudi spremenjeno, včasih celo sprevrženo mentalno motivacijsko strukturo.


O psihični pripravi, vzorcu dihanja in postopnem navajanju na mrzle oblive bom več napisal v nastajajoči knjigi. Pred novoletnim skokom v ledeno vodo pa je treba odkrito spregovoriti o stanju našega ožilja, kajti še tako dobra stava ne more preprečiti škode, ki lahko nastane zaradi norosti po dokazovanju ali želji po dobri FB in instagram fotografiji.


LEDENA KOPEL JE STRES

Ključno je razumeti, da je vsaka ledena kopel stresna. Ni ga junaka, ki lahko to zanika, saj bi s tem zanikal utelešeno inteligenco narave in fiziološka dejstva ob tem. Vse, kar je v naših rokah, je to, da z načinom življenja, s telovadnim režimom in prehranjevanjem ter s čustveno inteligenco prepoznamo ali je ta stres za nas neprimeren, prevelik, nepotreben in nas ne izzove k akciji, ali pa nas nekako privlači in kliče k temu, da se z njim soočimo. To je razlika med di-stresom in eu-stresom. Prvi je neugoden in škodljiv, drugi pa nas okrepi. Zato je pomembno, da se postopoma soočamo z ravno pravšnjim eu-stresom, s pomočjo katerega provociramo psihične in fizične prilagoditve organizma in spremljajoče učinke opažamo na boljšem zdravju, mentalni čistosti in subtilnejši zaznavi zunanjih in notranjih stresorjev.


SRCE, AORTA IN ARTERIOLE

Dobri indikatorji zdravja ožilja, ki se danes enostavno in neinvazivno merijo so (1) elastičnost aorte (prsnega in trebušnega dela), kjer se meri pulzni val, (2) pretok krvi skozi arteriole (zelo drobne arterije, ki dovajajo kisik v tkiva) in (3) centralni tlak v aorti, ki je vezan na razmerje elastičnosti aorte in pretoka skozi artreiole. Pri tem so pomembni indikatorji morebitna funkcionalna poslabšanja ožilja ter nabrani plak (holesterol, ateroskleroza, poapnenje žil), kar maši žile, viša krvni tlak, lahko povzroči krvne strdke, ki potujejo po ožilju in lahko v najslabšem primeru privede tudi do možganske ali srčne kapi. Odličen sogovornik na to temo je Aleš Homovec, ki se ukvarja s temi meritvami (Tensiomed arteriograph) in tudi sam redno preverjam svoje stanje pri njemu.


Slika: freepik.com


NAVIDEZNO ZDRAVJE IN ŠOK LEDENE KOPELI

Zdaj že veste, kam pes taco moli. Lahko ste navzven videti zdravi, se na novega leta dan dobro počutite, ni pa nujno, da je tako tudi stanje vašega ožilja. Žile so namreč odraz našega dolgoletnega načina življenja in seveda stresa, ki ga doživljamo. Zato so pravzaprav najbolj rizični ravno tisti, ki imajo v službi ali doma veliko stresa, nosijo in prenašajo velika bremena in čutijo visoko profesionalno in osebno odgovornost do svojih obveznosti in ohranjanju svoje pozitivne podobe. Taki pogosto še po službi opravljajo naloge, ker jih "morajo" in se potem ukvarjajo s športom preko mere zdravega učinka in se udeležujejo "rekreativnih" tekmovanj (rezultatov današnjih rekreativcev se ne bi sramovali vrhunski športniki nekaj desetletij nazaj), saj s tem dokazujejo, kako dobro skrbijo tudi zase in za svoj ugled oziroma poiščejo hitre in instant rešitve, kot je lahko ledena kopel.

Dejstvo je, da so intenzivni in dolgotrajni športni napori stresni in dodajo vodo na mlin ostalim vsakodnevnim stresorjem, v kolikor jih ne prilagajamo dejanskemu stanju ožilja. Dokazano je namreč, da zaradi oksidacijskega stresa, ki spremlja velike športne napore, trpi ožilje.


Pametne ure in na njem napisane športne norme, sekunde in kilometri vse prenesejo, srce in ožilje pač ne.


Enako je s kopanjem v ledeni vodi. Predvsem stanje arteriol je tu ključno, saj se v ledeni vodi kapilare hitro zožajo in lahko pride do poškodb zaradi močne vazokonstrikcije ali pa v fazi vazodilatacije (širjenje žil), ko se po ledeni kopeli ogrevamo in morda naval krvi v zožane predele povzroči, da se plak odlepi in nekontrolirano potuje po ožilju, kar lahko vodi v strdek, ki zamaši dotok krvi v tkivo, ki tako prejme premalo ali nič kisika in se začne obnašati patološko oziroma odmre. Dejansko, če niste opravili meritev ožilja, delujete na slepo ali z drugimi besedami - igrate se z zdravjem.



In, kako naprej. Iz prve roke svetujem, da si izmerite stanje ožilja. Sam imam pri 46 letih stanje aorte odlično, male arteriole pa niso več optimalne, čeprav še vedno normalno prehodne. Stres je tudi pri meni opravil svoje in funkcionalnost je malo nižja in razmerje med sistoličnim aortni tlakom in centralnim ni več optimalno, kar je značilno za mnoge navzven športne ljudi. To čutim tudi, ko v ledeni vodi vztrajam dlje časa (nekaj minut), saj sem potem utrujen, kot da bi opravil res naporen trening in se zatečem k popoldanskemu dremežu. Če pa sem v vodi le do popolne umiritve diha in prijetnega soočenja z ledenim oblivom (največ minuta ali dve) pa me to poživi in krepi zdravje.


Zato toplo priporočam previdnost pri ledenih kopelih in raje priporočam mrzle oblive pod tušem, kot jih uči legendarni Sebastian Kneipp, pri savnanju ter kopanje v mrzlih rekah, jezerih in morju le kratek čas in seveda na lastno odgovornost. Rezultati nizozemske študije govorijo o tem, da je 30 sekund hladne prhe dovolj ;-)


DA - kopanju v ledenih vodah, če se tega lotevate postopoma v skladu z naravnim padanjem temperature vode od poletja naprej.


DA - če ste izmerili stanje ožilja in je vaša aorta dobro elastična in arteriole odprte in čiste ter vam to predstavlja eu-stres.


DA - če to počnete s prefinjeno občutljivostjo (ste sposobni reči tudi ne, če čutite, da ni pravi trenutek) in z globokim spoštovanjem do narave v smislu ritualizacije te prakse.


*Naslovna fotografija: Getty images


  1. Te take teme poglobljeno zanimajo? Postani VADITELJ INTEGRALNEGA DIHANJA in spoznaj temeljne zakonitosti diha, ki ti omogočajo, da različne tehnike uporabljaš ob pravem trenutku in s pravim namenom. 18-19 januarja je še nekaj prostih mest.

  2. V kolikor želite v vašem podjetju take in podobne teme vključiti v strategijo zdravja na delovnem mestu priporočamo vrhunski program SPIRALA NAVDIHA.