Ta zapis je kratek povzetek mojega mnenja o metodi, saj so se name v zadnjem mesecu obrnili trije posamezniki, ki so pri izvajanju WH metode izkusili neugodje in strah zaradi fizioloških sprememb v telesu.
Sama Wim Hof (WH) metoda sestoji iz dihalnih vaj, mrzlih oblivov ter vadbe joge.
Vedeti je treba, da se je sam Wim Hof na ta način rešil globoke depresije in je zato očitno moral posegati po tako ekstremnih metodah, da je sploh začutil živahnost življenja. Ob tem skupnost, ki mu sledi, pogosto tekmuje, kdo bo dlje časa v mrzli vodi (Wim je svetovni rekorder), ali kdo bo dlje časa zadržal dih in to vodi v pretiravanje in delovanje na slepo ter iz napačnih motivov, onesveščanje pred kamero, podhladitve itd.
Do samega Wim Hofa gojim naklonjenost, saj se transparentno izpostavlja tudi znanstvenemu raziskovanju učinkov, ki prinašajo kar nekaj novih in zelo zanimivih uvidov v fiziološke procese v ekstremnih pogojih. Do metode in načina posredovanja v javnost pa imam kritičen pogled, ki ga v tem prispevku na kratko utemeljujem z namenom osveščanja zainteresirane javnosti.
LEDENE KOPELI
Kot učitelj dihanja po Butejkovi metodi, jemljem kopanje v mrzli vodi kot del doktrine, ki jo izvajam že vse od 2006. V letu 2010/11 sem povabil študente aplikativne kineziologije v Kopru, da praktično z vsakotedenskim kopanjem v morju od oktobra do maja pred predavanji raziskujemo telesne kapacitete ter moč prepričanj in strahov. No, žal se ni nihče pridružil in sem celo leto vztrajal sam in se poigraval s prilagoditvenimi mehanizmi telesa in uma.
Ob testiranju Wim Hof dihalne metode pa sem se v 2017 spet bolj intenzivno lotil ledenih kopeli, ki stresni odziv organizma ob primerni pripravi obrnejo v prid boljšemu zdravju. Mimogrede, ledene kopeli je priporočal tudi že dr. Buteyko in pred njim P.K. Ivanov in seveda legendarni S. Kneipp, so del skandinavske in Ruske tradicije savnanja itd.
Skratka, ledene kopeli prinašajo koristi, če se jih lotimo postopoma, previdno, z veliko mero zdrave pameti, s pravim namenom in po potrebi ob pomoči izkušenega strokovnjaka, ki pozna pasti in kontraindikacije ter metodo prilagodi posameznikovim posebnostim ali jo odsvetuje ter nadomesti z drugimi vajami. Nikakor pa ne gre pri tem iskati svojih meja zmogljivosti, saj je lahko hitro usodno. Za boljše zdravje je dovolj že 30 sekund hladnega tuša nekajkrat na teden.
Na podlagi lastnih izkušenj, Butejkove doktrine in prilagoditvenih sposobnosti organizma ugotavljam, da hiperventilacija, ki je del WH metode, nima nikakršnega direktnega vpliva na soočanje s stresom, ki ga ledena voda predstavlja. Zato sam ne izvajam niti ne priporočam povezanega in globokega dihanja pred vstopom v vodo. Še manj pa je to priporočljivo, to odsvetuje tudi WH, izvajati tako dihanje v vodi.
Vsak, ki izvaja kopanje v ledeni vodi (pod 12 stopinj), mora poznati učinke vazokonstrikcije ob tem, mehanizmov termoregulacije in psihosomatskih reakcij človeka, ki vstopa v mrzlo vodo. Negativni učinki so lahko nepredvidljivi in usodni in ni znano, saj je javna diskusija moderirana in cenzurirana, koliko tega se je že zgodilo na račun izvajanja in popularizacije WH metode.
Najpogostejši negativni pojavi neprimernega izpostavljanja ledeni vodi so: tresenje in akutna podhladitev, zakasnela podhladitev (zahrbtno ujame preveč pogumnega praktikanta, ki se mu po izhodu iz vode ohladi kri, ki vstopa v ohlajene dele telesa), raynoudov fenomen spremembe barve kože, ki nastane zaradi skrčenja drobnih žil in ozebline (sploh, če se kopaš pozimi in stojiš po tem še na snegu). Vsemu temu se seveda s prefinjenimi občutki, s postopnim navajanjem in treniranjem organizma da izogniti, ob predpostavki, da vaš organizem to zmore prenesti (ni prikritih kontraindikativnih razlogov, dobro delujoča HHA os, itd.).
Wim Hof DIHALNE VAJE
Moja strokovna ocena glede dihalne tehnike, ki jo posreduje WH: gre za intenzivno in invazivno metodo dihanja, ki ni za vsakogar oziroma se najmanj enake učinke lahko dosega na bolj mehak in učinkovit način. Povezano dihanje (običajno od 30 do 50 dihov), kakršno se izvaja pri WH metodi, vodi v začasno respiratorno alkalozo (v pljučih in krvi je nizka vsebnost CO2), ki ima na drugi strani ekvivalent metabolne acidoze (nizka raven O2 v tkivih in več metabolitov nepopolne celične presnove - toksinov) kot posledico Verigo-Bohr paradoksa. Zaradi tega se zgodi trenutna bronho- in vazokonstrikcija (ožanje dihalnih poti in žil). Povezanemu dihanju sledi prekinitev dihanja ob izdihu, kar lahko traja tudi nekaj minut, čemur botruje močno znižana vsebnost CO2 zaradi intenzivnega dihanja v mirovanju. Posledica tega pa je visok padec oksigenacije krvi (stranka poroča, da je akutni SpO2 bil pod 40) in nevronska hipersenzibilnost. Take vrste dihanje se po priporočilih Wim Hofa ponovi v treh do petih serijah.
Povezano dihanje ni sicer nič novega pri izvajanju dihalnih tehnik in ga po potrebi tudi sam uporabljam pri svojem delu. Največjo popularnost je povezano dihanje dobilo preko t.i. rebirthinga, kot ga je utemeljil in učil Leonard Orr. Uporablja se tudi pri holotropnem dihanju in pri tantričnih vajah za doseganje stanja ekstatičnosti. Nezavedno pa je povezano dihanje pogost spremljevalec čustveno intenzivnih stanj kot sta jeza in evforija, kronično pa anksioznost, itd.
Osnovna fiziologija nam torej pove, da se s povezanim dihanjem, v kontekstu kakršnega vzpostavlja WH metoda, dosega stanje šoka v telesu. Zato začnejo zvoniti alarmi in vključijo se obrambni mehanizmi s pripadajočimi kaskadami izločanja stresnih hormonov in regulacijskih tokov ter nevrofizioloških zank. V takih pogojih je visoko povečana verjetnost, da se šibki organi in latentno prisotni simptomi še neugotovljenih patologij in slabega zdravja ali telesnih okvar burno odzovejo. To stanje šoka pa WH olepševalno poimenuje kar ekstaza, kar pravzaprav tudi je, saj smo organizem vrgli iz homeostaze - ravnovesja. Morda nič usodnega za človeka z depresijo, nasprotno, celo poživljajoče je tako stanje. Ključno vprašanje pri tem je, kakšno dozo takega dihanja, če sploh, se priporoča glede na starost in zdravstveni status posameznika. O tem WH ne govori in vse to prepušča naključju in se odreka odgovornosti po principu izvajanja metode na lastno odgovornost. Pri tem gredo moderatorji javne skupine na družabnem omrežju FB tako daleč s cenzuro, da brišejo utemeljene komentarje, ki opozarjajo na pomanjkljivosti navodil in morebitnih zapletov ob izvajanju metode (lastna izkušnja).
Sklepam tudi, da lahko vsakodnevno rekreativno izvajanje tako agresivnega dihanja vodi v adrenalno izčrpavanje, kar po določenem času, to poročajo tudi vadeči, ki delijo izkušnje na spletu, ne prinese nič dobrega, saj morajo za doseganje enakega stimulusa ekstatičnosti, povečevati število povezanih globokih dihov v seriji.
O jogijskem delu WH tehnike lahko še najmanj povem, saj nisem strokovnjak na tem področju. Je pa sam Wim Hof dolgoletni praktikant joge in naj bi po nekaterih virih tudi dihalni del svoje metode, o kateri sem pisal zgoraj, črpal iz joge. In ravno zaradi tega, ker ima joga najbolj dodelan sistem dihalnih in telesnih vaj ter filozofije, ki to uokvirja, smatram, da je sama WH metoda pač prirejena instant potrošniški kulturi zahodnega sveta in instant trenutkih razsvetljenja, ki se zgodijo v stanju šoka.
Zato na Dihalnici ne učimo po metodi Wim Hofa, se pa od nje učimo in tehnike dihanja nadomestimo z drugimi vajami in drugačnim osmišljanjem samega dihanja. Ugodne učinke na nekatere obrambne mehanizme organizma, o katerem poročajo nekatere raziskave na praktikantih WH metode, se vsekakor da dosegati tudi na veliko bolj prijazen način. Prav tako ekstaza, ki se doživlja na račun tako izzvane ekscitacije sistema nima dolgoročnih učinkov in vodi k potrebi po povečevanju doze hiperventilacije, kar pa na koncu prinese točno nasprotje.
In še nekaj je ključnega. Wim Hof metoda ne teži k normalizaciji dihanja preko dneva in se ne ukvarja s preprečevanjem kronične in prikrite hiperventilacije in odpravljanjem razlogov zanjo. Ravno to pa so ključni motivi, da sem se sam začel ukvarjati z dihalnimi tehnikami.
V nadaljevanju bomo pogledali nekatere znane učinke povezanega dihanja in začasne hipoksije, ki se pri tem pojavi, saj gre za zelo zanimive in obetavne rezultate v povezavi z respiratorno terapijo.