Zdaj, ko se epidemija umirja in so tudi prestrašeni ljudje pripravljeni počasi in globoko vdihniti skozi nos ter z olajšanjem izdihniti, ker k sreči ni bilo tako hudo, kot so nekateri strokovnjaki na podlagi principa previdnosti in razpoložljivih informacij napovedovali, je čas, da pogledamo, kako je v resnici z maskami. Pa ne glede nabave na Kitajskem, to me ne zanima, pač pa glede učinkovitosti v smislu zaščite ter vplivov, ki jih ima nošenje maske na nas. Še posebej sem motiviran, da malo raziščem učinek maske na človeka, saj se kmalu odprejo šole in navodil o tem, ali bodo učitelji in otroci morali imeti maske, še nisem zasledil.
Začel bom seveda pri dihanju, saj se tu po 20 letih dela počutim dovolj kompetentnega. In tisti, ki poznate moj pristop na delavnicah, se preko diha hočeš nočeš dotaknemo drže telesa, čustev in uma. Na koncu pa se prikaže še duh izza diha. Tako pač je, če se zavedaš znanstvene redukcije in želiš ostati kolikor toliko prizemljen, se moraš sprehoditi čez več perspektiv, da dobiš vsaj zadovoljivo sliko celote.
Ta prispevek izraža moje osebno mnenje ustvarjeno na podlagi izkušenj in hitrega pregleda nekaterih študij, vsekakor ne vseh dostopnih in upoštevanja vrednih. Nikakor svojega mnenja ne vsiljujem drugim.
Foto: freepik.com
Dodatek z dne 09.03.2021
Kratek povzetek preliminiarnega poročila iz Nemčije:
Nabirajo se pripovedi o pritožbah pri otrocih in mladostnikih zaradi nošenja maske. Do danes ni registra neželenih učinkov mask.
Metode: Na univerzi Witten / Herdecke je bil vzpostavljen spletni register, kamor lahko starši, zdravniki, pedagogi in drugi vnašajo svoja opažanja. 20.10.2020 je bilo 363 zdravnikov pozvanih, naj vpišejo podatke in starše in učitelje seznanijo z registrom.
Rezultati: Do 26.10.2020 je register uporabljalo 20.353 ljudi. V tej publikaciji poročamo o rezultatih staršev, ki so vnesli podatke o skupno 25.930 otrocih. Povprečni čas nošenja maske je bil 270 minut na dan. O okvarah zaradi nošenja maske je poročalo 68% staršev. Sem spadajo razdražljivost (60%), glavobol (53%), težave s koncentracijo (50%), manj sreče (49%), nepripravljenost za šolanje / vrtec (44%), slabo počutje (42%), oslabljeno učenje (38%) ) in zaspanost ali utrujenost (37%).
Vir: https://www.researchsquare.com/article/rs-124394/v1
1. Maske in dihanje
Po pregledu nekaj študij, ki so raziskovale učinke dolgotrajnega nošenja maske na počutje in nekatere na vsebnost plinov v izdihanem zraku, lahko povzamemo naslednje.
Obravnava možnih fizioloških in psiholoških učinkov uporabe mask zahteva temeljito razumevanje uporabnikov in možnih učinkov na njihovo počutje. Maske se morda na prvi pogled ne zdijo velika ovira, vendar lahko pomembno vplivajo na (Johnson, 2016):
1. dihanje;
2. toplotno ravnovesje;
3. vid;
4. komunikacijo;
5. občutke dobrega počutja;
6. osebne postopke, kot sta prehranjevanje in kihanje;
7. drugo opremo.
Za uporabo mask pri delu sta pomembni dve osnovni načeli, navaja Johnson (2016):
Dela se običajno ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno, ko nosite masko, kot brez nje. Če nosite zaščitna oblačila in maske hkrati, je delo še težje opravljati. Ob nošenju maske, je za določeno nalogo treba imeti več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi.
Obstaja veliko razlik med uporabniki mask. Nekateri uporabniki lahko prenašajo visoko respiratorno upornost mask (vdih ali izdih je pod nekaterimi maskami bolj intenziven) ali raven tlaka, drugi pa ne. Nekateri, ki jih nosijo, so veliko bolj zaskrbljeni zaradi nošenja mask kot drugi. Nekateri uporabniki lahko prenašajo vroče in vlažne pogoje v maskah, drugi pa ne. Zaradi te spremenljivosti je treba vsakega uporabnika obravnavati kot posameznika.
K temu dodajamo še tretje načelo, ki upošteva, kakšno masko uporabnik nosi.
Pri tem je seveda pomembno poudariti in upoštevati, da obstaja več vrst mask, ki različno opravljajo svojo funkcijo zaščite, različno otežijo dihanje, različno kinestetično dražijo in imajo različen psihološki učinek. Kajti, kot je razvidno iz raziskav, bolj kot je maska prepustna, lahka in enostavna, manj neugodno počutje sproža pri uporabniku. Kot ugotavlja Li z ekipo (2005), sta bili lahki kirurški maski ocenjeni občutno nižje glede na zaznavanje vlažnosti, vročine, odpornosti na dih in splošnega neugodja kot obe maski z oznako N95. Ocene za druge občutke, vključno z občutkom neprimernosti, tesnosti, srbečice, utrujenosti, vonja in slanosti, ki so jih pridobili, medtem ko so preiskovanci nosili kirurške maske za obraz, so bile bistveno nižje kot takrat, ko so preiskovanci nosili maske N95. (Li, 2005)
2. Običajne fiziološke prilagoditve
Človeško telo se zelo učinkovito prilagaja delovnim obremenitvam. Poleg mišične aktivnosti, ki je potrebna za osnovno mišično-skeletno oporo, se vselej odvija usklajena serija prilagoditev, ki vključujejo vse dele telesa, vključno s srcem, krvnimi žilami, pljuči, prebavnim, hormonskim, živčnim sistemom in ledvicami. Johnson (2016) zadovoljivo utemelji in opiše možne vplive nošenja maske na te sisteme oziroma organe. Navajamo zgolj nekaj najbolj očitnih in morda tistih, ki bi zbudili največ pozornosti ter pomembno vplivali na odločitve.
A. Metabolni učinki. Dihanje je osnovni pogoj za metabolizem celic, kjer s pomočjo oksidacije glukoze nastaja energija, ki jo uporablja celica za svoje preživetje, višek pa pošilja v okolje (organizem kot celota). Pomembno je vedeti, da se z intenzivnostjo obremenitve veča potreba po globljem in hitrem dihanju, kar pa maska oteži ali celo onemogoča. Zato sklepamo, da se zniža anaerobni prag. Torej celice prej kot sicer (ob nižji delovni obremenitvi) preidejo na anaerobno dihanje, ki pa je mnogo manj učinkovito kot aerobno in zakisanost mišic se pojavi prej. Ker se v mišicah pod anaerobno obremenitvijo večajo laktati (mlečna kislina), organizem začne to uravnavati z večjo proizvodnjo ogljikovega dioksida. Visoka vsebnost ogljikovega dioksida v pljučih pa stimulira dihalni center, da pospeši dihanje in izločanje CO2. Če to ni učinkovito oz. je prepočasno zaradi maske, prihaja do občutkov vrtoglavice, slabosti, zmedenosti in v skrajnem primeru tudi smrti. Ko človek občuti te znake, ga lahko dodatno obremeni še strah, ki izhaja iz teh neugodnih telesnih občutkov. Tako se lahko v to metabolno zanko vključijo še hormoni stresa, adrenalin in kortizol, ki še pospešijo bitje srca, sprožijo naval krvi v velike mišice, pospešijo dihanje in tako vplivajo še na dodatno neugodje ter močno željo po odstranitvi maske, ki ovira naravno dihanje.
Podobno se zgodi, če se v prostoru med masko, ki se dobro prilega obrazu nabira izdihani CO2. Tako pri ponovnem vdihu v pljuča vnašamo večjo dozo tega plina, kar spet pospešuje ritem dihanja.
Za zaključek naj še poudarimo, da raziskovalci na Stanford univerzi (Myers, 2020) ugotavljajo, da je pri maskah z N95 certifikatom vnos kisika zmanjšan za od 5 do 20%, kar pomeni, da lahko povzroči slabost, vrtoglavico in na dolgi rok celo poškoduje pljuča.
B. Srčno-žilni učinki. Poleg zgoraj navedene možnosti hitrejšega bitja srca zaradi metabolnih učinkov acidoze in strahu, na srčno-žilni sistem močno vpliva tudi termoregulacija. Namreč, velika verjetnost je, in na to so me opozorili tudi nekateri kolegi, ki v času epidemije cel delovni čas nosijo masko, da je temperatura vdihanega zraka, ki je v maski, stalno dokaj visoka. Organizem izpostavljen toplemu zraku in toplim oblačilom se slej ko prej začne pregrevati. Ko se to zgodi, ima termoregulativni sistem telesa dve hitri in učinkoviti rešitvi. Prva je, da pošlje več krvi pod kožo, saj je tam hlajenje najbolj učinkovito (seveda, če nismo pretoplo oblečeni in je temperatura zunanjega zraka nižja od telesne) in druga je, da začnemo dihati skozi usta. Sicer je dihanju namenjen predvsem nos, ki pa ima med drugim tudi funkcijo segrevanja zraka na telesno temperaturo. Zato pri pregrevanju imunski sistem naredi obvoz in »prezrači« telo tako, da naredi prepih (vdih) skozi usta. Poleg tega, kar ni zanemarljivo pa se pri organizmu, ki se pregreva, v bezgavkah začne izločati histamin, ki odpira arteriole (majhne žile v tkivu), oža pa gladke mišice dihal (bronhokonstriktor) iz česar lahko sklepamo, da bi lahko nošenje mask, če se pri tem organizem pregreva, privedlo tudi do večje verjetnosti in pojavnosti alergijskih reakcij.
C. Respiratorni/dihalni učinki. Nošenje maske lahko vpliva na vzorec dihanja, kar lahko vodi v domino efekt tako na fiziološki kot doživljajski ravni. Dejstvo je, da vsaka maska (predpostavljamo, da pokriva usta in nos) ovira pot izdihanega in vdihanega zraka. Zato je potrebno vložiti več dela v samo dihanje, saj se bolj intenzivno vključujejo pomožne dihalne mišice. Ko se to zgodi, ima človek manj energije na razpolago za druge funkcije in se prej utrudi. To je morda še posebej pomembno pri starejših oz. tistih ljudeh, ki nimajo (več) optimalnih zmogljivosti in lahko dejavnosti, ki jih brez maske opravljajo brez težav, postanejo težke ali celo morda neizvedljive.
Drugo pomembno dejstvo povezano z dihali je, da če človek, ki nosi masko pod njo diha skozi usta, nezavedno, skozi kompleksno respiratorno-somatsko-nevrofenomenološko zanko, sporoča organizmu, da ni vse v redu oziroma, da se nahaja v stresnih okoliščinah. Običajno mehanika dihanja skozi usta ne vključuje samodejno trebušne prepone, ampak se bolj opre na prsno dihanje in pri tem stimulira simpatično živčevje, ki pripravi telo, hormonsko in preko delovanja mišic, na borbo ali beg. Torej je telo zaradi maske, ki dejansko je in vedno bo tujek, pod stresom in stalno v borbi s samim seboj, če pri tem zavestno ne prilagodimo vzorca dihanja in drugih dejavnikov (pretopla oblačila, drža telesa, osmišljanje maske kot zaščite).
Tretji dejavnik pa se nanaša na dihalno higieno oziroma na izločanje toksinov iz telesa preko dihanja. Mnoge raziskave navajajo, da se skozi dihanje (izdih) izloča tudi do 70% toksinov iz telesa. Torej si z izdihom v masko, ki tehnično ne omogoča zelo učinkovitega prečiščevanja zraka, delamo pravzaprav medvedjo uslugo. Toksini, z vsemi bakterijami in virusi skupaj, ki jih telo izloči z izdihom, se namreč, logično sklepam, ujamejo na blago oziroma notranjo površino maske in lahko z naslednjim vdihom zopet vstopajo nazaj v telo. Tu se postavi vprašanje, če je maska sploh primerna tudi za bolnega?
D. Termoregulacija. Kot že rečeno, se telo samodejno hladi tako, da izdihuje topel in vlažen zrak skozi usta, ali pa pošlje več krvi tik pod kožo, da se s hlapenjem v obliki potenja niža temperatura. S tem pa se seveda niža hidracija telesa, kar zopet ni zdravo, če sproti ne vnašamo dovolj tekočine nazaj v telo. Tretja možnost je seveda ta, da se premaknemo v bolj hladno okolje oziroma da slečemo odvečne sloje oblačil. Če se organizem ne more ohladiti, pride do pregretja in poslabšanja nekaterih ključnih kognitivnih in motoričnih funkcij, ali celo do kolapsa sistema. Dejstvo je, ugotavljajo v študiji (Li, 2005), da je mikroklima pod običajnimi kirurškimi maskami bolj ugodna kot pa pod N95 maskami, kjer je temperatura kože pokritega obraza in vlažnost v zraku pod masko pomembno višja. To pa ima pomemben vpliv na bitje srca, termoregulativni stres in neugodno subjektivno počutje.
E. Hiperventilacija. Kot posledica termoregulacije, kjer je pod masko prisotno dihanje skozi usta pa se lahko pojavijo, navajamo kot precej verjetno možnost, tudi učinki hiperventilacije, ki vodijo v zmanjšano oksigenacijo tkiva na račun Bohrovega efekta in zaradi teh razlogov do slabosti, vrtoglavice, mravljinčenja, manjka pozornosti in na dolgi rok v patologije in kronične nenalezljive bolezni, vnetja in celo lažji razrast rakavih celic.
3. Psihični dejavniki
Nošenje maske ima tudi zelo pomemben vpliv na psihično raven bivanja. Biološki ustroj človeškega telesa ne predvideva maske, to je jasno. Telesna shema, ki se vzpostavlja v zgodnjem otroštvu, tudi ne vključuje maske in jo zato dojemamo kot tujek na našem telesu. Torej maska sproži aprioren organski odpor.
A. Anksioznost je najpomembnejša ovira pri uporabi zaščitne opreme, kot je maska. Pri izredno anksioznih ljudeh se ne sme zahtevati, da nosijo maske, če je le mogoče. Študije so pokazale, da je raven tesnobe zelo zanesljiv pokazatelj težav pri nošenju maske. Izjemno anksiozni posamezniki ne opravljajo tako dolgo ali enako delo, kot jih nosijo osebe z nizko anksioznostjo. (Johnson, 2016) Pri tistih, ki lahko prenašajo nelagodje in klavstrofobične občutke pri nošenju maske, bodo kljub temu lahko nastale posledice dolgotrajne rabe. Mnoge maske tesno oprimejo obraz, da se zagotovi ustrezna zaščita. Na mestu obraznega tesnila lahko pride do izpuščajev in edemov na okoliških kožnih predelih. Ko se masko odstrani, sčasoma izginejo tudi posledice. (Johnson, 2016) Posledice nošenja maske, kot ugotavlja Johnson, so torej lahko tudi estetske, kar pomembno vpliva na samopodobo, dobro počutje in psihično razdražljivost.
B. Komunikacija je morda najpomembnejši psihični dejavnik, ki ga maska močno omejuje. Maska na obrazu moti vizualne znake med govorjenjem in poslušanjem. Tako postane težje prepoznati, ne le kaj je povedano, ampak tudi kdo to govori, če je v bližini več ljudi z maskami. Razdalja in razumljivost sta medsebojno tudi močno povezana (Johnson, 2016); razdalja, ki še omogoča razumljivost med posamezniki, ki komunicirajo z masko na obrazu, je krajša kot brez maske. Govorci in poslušalci bi se morali pogovarjati v stavkih, kjer se sporočilo lahko prenese tako glede na kontekst kot tudi na prepoznavanje besed. Kontekst povedanega (telesni znaki) omogoča, da so govorci in poslušalci oddaljeni 10-krat bolj, kot pa v primerjavi s samo besedno komunikacijo. To pomeni, da se komunikacija z maskami na obrazu občutno kakovostno poenostavi in ne omogoča kompleksnih intelektualnih besednih zvez, temveč se reducira na nujno, enostavno in situacijsko-telesno govorico.
C. Kadar se telefoni ali radijski sprejemniki uporabljajo za komunikacijo na dolge razdalje, pričakujte, da bo v prepoznavanju besed 10% napak in 50-odstotno povečanje časa, potrebnega za prepoznavanje besed. Ker standardne dimenzije telefonske in radijske opreme niso v celoti združljive z obraznimi maskami, je treba določiti protokole, s katerimi bo uporabnik sporočil, kdaj mora premikati slušalko iz ušesa in ustnik premikati pred govorno membrano. Usposabljanje za uporabo teh protokolov je bistvenega pomena. (Johnson, 2016)
D. Obrazna mimika je izjemnega pomena za vzpostavljanje učinkovite komunikacije med ljudmi. Še posebej občutljivi pa so na to otroci, saj imajo bolj občutljive kanale nezavedne/telesne komunikacije, kot odrasli, ki s socializacijo poudarijo verbalno sporazumevanje. Zato so lahko otroci zelo prikrajšani za občutek varnosti in povezanosti s pomembnimi avtoritetami (mamo in očetom na prvem mestu, potem pa so tu pedagoški delavci), če na nezavedni ravni maska ovira prenos komunikacijskih signalov in slike obraza. Tudi branje z ustnic je izjemnega pomena za dobro komunikacijo, kar maska spet onemogoči. Zato sklepamo, da maska pomembno zmanjša učinkovitost komunikacije med ljudmi, vnaša zmedo in šume v interpretacijo komunikacije in posledično odtujuje ljudi med seboj, niža moč povezanosti, sočutja in sodelovanja.
E. Ne gre zanemariti dejstva, da ugodno in stabilno psihično stanje povzroča ugodno hormonsko sliko v telesu. Torej lahko maska posredno preko psihičnih dejavnikov in komunikacijskih šumov, ki jih povzroča, negativno vpliva na fiziološko stanje človeka in mu tako slabi tudi imunski sistem. Torej ravno nasprotno od želenega. In še enkrat več se lahko pokaže, da pogosto dobri a ne dovolj premišljeni nameni in ukrepi vodijo v pekel.
Foto: freepik.com
4. Politično-ideološki dejavniki
A. Biopolitika je eno od najbolj učinkovitih političnih orodij. Gre za usmerjanje oz. nadzor nad telesi ljudstva, nad njihovimi telesnimi navadami, higieno, oblačenjem in načini uporabe telesa za komunikacijo svojih potreb. Pri biopolitiki gre pravzaprav za poseg v okoljsko ali telesno integriteto z namenom vpliva na obnašanje ljudi. Namreč, človek je z okoljem strukturno/snovno neločljivo povezan.
B. Strah pred virusom, ki so ga širili malodane vsi mediji na svetu in kot ukrep predlagali, da se nosi maska in omeji svoboda gibanja, je privedel do tega, da je maska postala nova norma, ne da bi se spraševali, čemu sploh služi maska, hkrati pa smo se »prostovoljno« odrekli svojim temeljnim človekovim pravicam. V osnovi je kirurška maska namenjena sterilni zaščiti odprtega tkiva pri operacijah. Z masko na obrazu kirurga se zmanjšajo možnosti okužbe bolnika, ki bi nastale zaradi prenosa virusov, bakterij ali drugih neželenih snovi, ki se izločajo z dihanjem oz. kapljevino pri tem. Torej zdrava pamet pove, da je maska bolj ali manj učinkovita zaščita takrat, ko jo nosi človek okužen z virusom, da zmanjša možnost prenosa virusa na druge. Zmanjša, ne pa onemogoči. Prav tako vemo, da argument, da maska prepreči selitev virusa na zdravega človeka, ki diha z masko na obrazu, ne zdrži. Namreč, virus lahko vstopi tudi skozi druge kanale – sluznica oči, prenašanje z dotikom na občutljiva telesna mesta ... (pri tem predpostavljamo zgolj Pasteur-jevo teorijo o virusih in zanemarjamo Bechamp-ovo). Dejanska vrednost maske, ob prej utemeljenih fizioloških in psihičnih učinkih, poleg ugodnih učinkov zmanjšanja možnosti prenosa z bolnika naprej, prinaša tudi mnoge neugodne učinke. Eden ključnih se nanaša na dihanje skozi usta pod masko. Kar pomeni, če maska, ki jo nosi zdrav človek ni nepropustna za viruse in pri tem človek pod masko diha skozi usta, tak človek postane lahka tarča za kakršenkoli virus, saj usta niso narejena za obrambo proti vstopanju virusov in bakterij v telo, tako kot je to nos. In kot smo navedli zgoraj, je dihanje skozi usta pod masko mnogo bolj verjetno, saj se organizem tako hladi. Torej, bio-politično, če bomo ljudem dali masko na obraz, je večja verjetnost, da bodo dihali skozi usta in s tem bo njihov imunski sistem oslabljen. Kot tak pa ima organizem manj energije in volje, da bi si prilagajal okolje, temveč se po liniji najmanjšega upora in po ekonomiji bivanja prilagodi avtoriteti in pravilom.
C. Razosebitev. Ko si damo na obraz masko, se naš osnovni izraz spremeni in pomembno reducira. O tem smo pisali že v okviru psihičnih in komunikacijskih dejavnikih, zato bomo na tem mestu poudarili antropološki vidik obrazne maske. Maska namreč omogoča, da človek simbolno zavzame drugo vlogo oz. si nadene drugo identiteto, ki jo preko maske komunicira s svetom. Zato tudi pravimo, da se pod masko skriva resničnost in da ljudje z »maskami« na obrazu niso pristni, iskreni. Torej govorijo nekaj, delajo drugo. Maska je torej iluzija, kaže nekaj česar pravzaprav ni in prikriva nekaj, kar je. Maska je torej izjemen pripomoček za igro, saj omogoča menjavanje osebnostnih lastnosti, čeprav se sama oseba, ki nosi masko ne menja. Maska dejansko omogoča, da si nadenemo drug obraz, kar sicer s pridom izkoriščamo ob ritualih, kakršno je pustno rajanje. Pa vendar, ko si vsi ljudje nadenemo kirurške ali druge zaščitne maske, se ne vidi dobro naš pravi obraz in zato so manipulacije v komunikaciji lažje. Z biopolitičnega stališča pa bi lahko to, da smo si ljudje samodejno nadeli maske, označili za izjemen dosežek družbenih inženirjev.
D. Cepitev. Zaključujem pa razmislek o biopolitičnih vidikih z izjemno perverznim načrtom nekaterih strokovnjakov in strateških filantropov ob podpori organizacij javnega zdravja. Kot ugotavljajo nekateri strokovnjaki in sporočajo nekateri mediji na dotični virus ne moremo razviti naravne imunosti, ko prebolimo prvo okužbo. In mnogi od teh hkrati sporočajo, da svet ne bo varen pred dotičnim virusom, dokler se vsi ne cepimo. Torej v isti sapi rečejo, ni učinkovitega zdravila, imamo pa cepivo, ki bo obvezno in se postavijo nad naravo. Z uveljavitvijo cepiva dobijo torej legitimno pot, da vdrejo v našo telesno integriteto in vbrizgajo v nas seme novega družbenega reda, katerega otroci postajamo s tem. Če mislite, da pretiravam, se motite. Dodajam vir, kjer je jasno razvidna manipulacija z nano-cepivi https://medcraveonline.com/IJVV/new-quality-control-investigations-on-vaccines-micro--and-nanocontamination.html . Elitni predstavniki naše družbe, najmočnejša in najvzdržljivejša telesa, so se že vdala takim monstruznim bioinženirjem. Športniki so namreč prostovoljno sprejeli, da ima lahko pravzaprav vsakdo dostop do njihovega urina, krvi in s tem genske slike. In to dajo brezplačno. Biološki passport, jim je vsilila zasebna multinacionalka pod imenom Mednarodni olimpijski komite, v spregi z vladami držav, ki so na to pristale. Mimogrede, preko te organizacije že več kot 100 let poteka načrtovan pohod globalistov preko spektakelske ideologije kruha in iger ter uniformiranja telesnih praks pod pojmom šport, ki predpostavlja kulturo tekmovalnosti in industrijo narcisizma z drugimi patologijami, ki sodijo zraven. Če želite videti predstavo, ki se nam bo odvila v prihodnjih mesecih, morda letih, zamenjajte na tem viru besedo anti-doping z anti-virus: https://www.wada-ama.org/en/athlete-biological-passport. Vse za naše dobro zdravje in pošteno igro, kajne!? Pokroviteljstvo, ki nima mere. Torej, tako kot športnik, ki brez biološkega potnega lista ne more nastopati na uradnih tekmovanjih svoje zveze, tako se mi ne bomo smeli udejstvovati v nekaterih dejavnostih, če ne bomo cepljeni. Pa pustimo dejstvo, da doping v športu ni izkoreninjen, daleč od tega in jasno je tudi, da virusi ne bodo obupali nad cepljenimi ljudmi.
5. Zaključek
Maska nam je vzela obraz in izraz. Vzela nam je nasmeh z obraza. O tem sem pisal tudi tu: https://www.dihalnica.si/post/pozor-maske-padajo
Maska, nevrofenomenološko plaši in jemlje temeljno varnost in komunikacijsko čistost. Maska je pokazala, da ima strah velike oči. In te velike oči ne vidijo celote nič bolj jasno. Nasprotno, prestrašene oči vidijo le samega sebe in druge, kako nas ogrožajo. In izkupiček, ki ga je povzročila maska, je, da smo se nasproti postavili ljudje, ki jih maska moti, saj jim je vzela dih in obraz ter ljudje, ki so se ustrašili za svoje zdravje in so si pustili vzeti dih in obraz.
Maska mi je vzela tudi nekaj prijateljev, ki jih nisem utegnil pozdraviti, čeprav smo si stali zelo blizu, a se nismo prepoznali. Maska nas odtujuje. Maska, če ni na programu pust, iz naše družbe dela maškarado, kjer je dovoljeno vse, saj nihče ne odgovarja za svojo zamaskirano podobo.
Zdravje se ne varuje z masko, vsaj začne se ne s tem. Zdravje posameznika se varuje najprej s tem, da spoznamo, da smo ljudje imanentno zvezani z okoljem. Tako kot ravnamo z okoljem, toliko kot ga onesnažujemo, taka so naša telesa. Drugače ne gre. In ja, naša telesa, naša življenja so onesnažena, zalita s pesticidi, oplemenitena s težkimi kovinami, pobarvana z umetnimi barvili in posladkana z umetnimi sladili. Omejili smo plastične slamice, da smo lahko naredili plastične maske.
Zdravje se varuje z dobrimi in iskrenimi odnosi, z zaupanjem med ljudmi in v izvoljene predstavnike ljudstva, ki ustvarjajo okolje, v katerem se vsak počuti varnega in maske ter pretvarjanja niso potrebni. Zdravje se ohranja s pomočjo nenehne dinamike vzpostavljanja organskega ravnovesja, ki stimulira funkcionalne in tudi evolucijske kapacitete posameznika in človeštva. Zdravje se ohranja s smiselnimi ukrepi.
Virus, dotični ali kateri koli drugi, se lahko samo smeji človeški naivnosti. Brez virusov namreč ni življenja. Masko, predlagam na podlagi razumevanja stanja, si naj nadene tisti, ki je bolan in ne leži v postelji ampak dela oziroma hodi po opravkih. Masko naj si nadenejo kirurgi in tisti, ki menijo, da je to potrebno in koristno pri njihovem delu. Kar povprek pa vsiljevanje maske zdravemu človeku naredi veliko več škode kot koristi.
In na koncu še šokanten video, kaj dolgotrajno in pogosto nošenje maske povzroči najmlajšim. Iz principa previdnosti objavljam to povezavo tukaj, preden bi to družbeni inženirji zahtevali od naših otrok v šolah ali vrtcih.
Dodajam še nekaj zanimivih povezav. Seveda so izbrane po mojem "okusu," saj je prodajalcev mask več kot dovolj ;-)
dne 24.02.2021 dodajam še tole povezavo, ki aktualno in jasno povzema škodljive učinke
dne 09.03.2021 dodano: https://www.researchsquare.com/article/rs-124394/v1
dne 20.03.2021 dodajam tudi povezavo na pregledni prispevek Iniciative slovenskih zdravnikov, kjer opozarjajo na škodljivost uporabe maske:
https://www.slovenskizdravniki.si/uporaba-obraznih-mask-v-casu-pandemije-covid-19/
Druge povezave:
In še en zanimiv vir, ki dobro pregleda študije o (ne)učinkovitosti mask!?
Viri:
Johnson, A.T. Respirator masks protect health but impact performance: a review. J Biol Eng 10, 4 (2016). https://doi.org/10.1186/s13036-016-0025-4
Roberge RJ1, Kim JH, Coca A. Protective facemask impact on human thermoregulation: an overview. Ann Occup Hyg. 2012 Jan;56(1):102-12. doi: 10.1093/annhyg/mer069. Epub 2011 Sep 13.
Myers, A. COVID-19 prompts a team of engineers to rethink the humble face mask, April 14, 2020 at https://engineering.stanford.edu/magazine/article/covid-19-prompts-team-engineers-rethink-humble-face-mask