Kot rečeno, Wim Hof je šel zaradi depresije iskati vrelec življenja v točno nasprotno smer – v led. In ob tem, ko je zdravil svojo depresijo, je očitno spreminjal tudi svoje fiziološke vzorce in se prilagodil na taka stanja. Že vse od 2007 pa se WH prostovoljno sam in v skupini z drugimi praktikanti tehnike izpostavlja znanstvenim preizkusom, kajti očitno v ekstremnih pogojih naše telo zmore stvari, ki nam ljudem, navajenim udobja, niso poznane oziroma jih doživljamo kot mite. Medicina sama pa je tudi bolj usmerjena k zdravljenju patologij, kot pa raziskovanju prilagoditev in prebujanju notranjih kapacitet, da bi jih preprečevali. Okoliščine spominjajo na tiste pri psihologiji, kjer so očetje psihologije Freud, Adler, Jung, Pavlov in James izhajali predvsem iz patologij in motivov zdravljenja in razumevanja osnovnih zakonitosti, sedaj pa se trend usmerja k pozitivni psihologiji, katere sodobnika sta Csikszentmihalyi in Seligman. Danes ravno ta del psihologije kroji trende razvoja človeških potencialov in poudarja ustvarjalnost in zanos kot za človeka najbolj ugodna stanja, pri katerih lahko polno uporablja svoje sposobnosti in znanja.
Kot zanimivost povzemamo študijo, kjer je WH vodil ekipo prostovoljcev, ki so jim vbrizgali v kri elemente E.coli bakterije. V naslednjih treh urah je 12 prostovoljcev dihalo po navodilih WH, kontrolna skupina pa ne. Rezultati so pokazali, da so imeli tisti, ki so dihali pod vodstvom WH, manj znakov gripe in v njihovi krvi so našli manj vnetnih proteinov ter več protivnetnih. Raziskovalci so tudi potrdili, da je možno zavestno vplivati na avtonomni živčni sistem in dvigniti izločanje stresnih hormonov adrenalina in kortizola, ki posledično zaviralno vpliva na aktivacijo imunskega sistema. Več o direktnih raziskavah WH tehnike, ki se v večji meri nanašajo na izpostavljanje ledenim kopelim, je na https://www.wimhofmethod.com/science in velja spremljati trende.
Sam se kopam v ledeni vodi že mnoga leta načeloma 1x tedensko (vmes pa nekajkrat na teden obliv z mrzlim tušem) in običajno začnem septembra ter se v naravnem ritmu privajam padanju temperature jezera pri Podpeči in spomladi počasnemu segrevanju vse tja do kopalne sezone v juniju. Sem in tja pa pozimi izkoristim priložnost in se okopam v zamrznjenih jezerih (Rakitna, Jasna). Približno dvakrat letno pa se obrnem in ne grem v vodo, ker mi ne ustreza. Skratka, zavestno, redno, brez merjenja časa, koliko se zdrži v vodi, temveč je kriterij mirno dihanje in notranji termostat ter zdrava pamet. Že dolgo ne poznam prehlada in drugih bolezni.
Morda smo prav zaradi Wim Hofa priča preporodu preventivne medicine, ki ne more več ignorirati ugodnih rezultatov različnih dihalnih in drugih psihosomatskih tehnik, saj so raziskave tudi na tem področju vse bolj kakovostne. Naj ob tem poudarim še rezultate kolega Sakharoff-a iz Butejko združenja, ki je s pomočjo striktnega dihanja po Butejko metodi, keto diete, posta in primernega mentalnega treninga izjemno uspešno zdravi raka in nevrodegenerativne bolezni ter svoj protokol objavil pri znani znanstveni založbi Elsevier.
DIHALNA TEHNIKA WH
Na kratko pa vendarle velja pogledati globlje v stanje začasne hipoksije, ki se ga vzpostavlja pri WH tehniki, kjer oksigenacija (meritev se opravi z oksimetrom na prstu, ki pokaže stopnjo saturacije hemoglobina s kisikom v perifernih kapilarah - arteriolah) pade tudi globoko pod 50%, za normalno pa se smatra med 95% in 99%.
Naj pri tem delim svojo lastno izkušnjo, ko sem raziskoval WH metodo, sem v eni od meritev, spustil saturacijo malo pod 50% v času zadrževanja izdiha po končani fazi hiperventilacije. Po principu hormeze, so taka navidezno nezaželena stanja pravzaprav sprejemljiva, če so primerno dozirana. In v tem grmu se skriva zajec, saj je to še premalo empirično raziskano in v bistvu tudi sam Wim Hof nima dovolj informacij na razpolago, kaj s takim dihanjem sploh povzročamo. Anekdotični zapisi na podlagi osebnih izkušenj, ki govorijo o dramatičnih pozitivnih spremembah pri izvajanju Wim Hof metode niso dovolj, da lahko posplošujemo. Prav tako zapisi tistih, ki jim metoda več ne odgovarja in so razvili odpornost do nje, niso dovolj, da bi kar zavrgli Wim Hof tehniko v celoti. Zato v nadaljevanju na kratko povzemam, kam nas usmerjajo sodobna dognanja.
Raziskave o kronični hipoksiji so jasne. Manjko kisika vodi v številne patologije, vazo- in bronho-konstrikcijo, vnetja in območja, kjer se z veseljem bohotijo rakave celice. Zato je Butejkova metoda med dihalnimi tehnikami ena najboljših pri normalizaciji dihanja in oskrbi tkiva z več kisika.
Na drugi strani pa so opravljene raziskave (Astorino et. al 2015), ki so pokazale, če pacienta s poškodbo hrbtenjače izpostavijo akutni hipoksiji (zmanjšana stopnja kisika pri vdihanem zraku), to pozitivno vpliva na respiratorne in motorične funkcije z zelo nizkim tveganjem. Pri tem se sklepa, da z akutno hipoksijo v telesu sprožimo tiste najmočnejše mehanizme imunskega sistema in regeneracije, ki običajno spijo – kaskada procesov vse do pospešenega izločanja matičnih celic iz kostnega mozga v kri. Druga raziskava pa ugotavlja, da se ugodni učinki dosegajo ravno nekje vmes pri zmerni akutni hipoksiji, ne preveč ne premalo. Je pa pomembno vedeti, da te raziskave temeljijo na vdihavanju zraka z manj kisika in ne na hipoksičnem stanju, ki ga izzovemo z načinom dihanja po Wim Hof metodi. Zato ne moremo kar na slepo tega sklepa prenesti tudi na hipoksijo, ki je izzvana s hiperventilacijo in zadrževanjem diha v fazi izdiha. Res pa je, da ne moremo niti ovreči tega prenosa, če zadeva še ni dovolj raziskana. Torej ohranjamo upanje, da je nekaj soli v tej logiki in pri tem namigujemo na ugotovitve, da lahko z zadrževanjem diha povzročimo pospešeno izločanje eritropoetina in povečano delovanje vranice, ki izloča več eritrocitov ter tako povečamo oksifornost krvi in s tem vplivamo na višji VO2 max.
Naj na koncu pomirimo duhove, ki sem jih sprožil s prvim delom zapisa. Wim Hof tehnika združuje intenzivno dihanje, ledene kopeli in jogo ter mentalni fokus. Vsaka od teh praks ima svoje zakonitosti, skupaj pa lahko sklepamo na sinergijo, če učinki sovpadajo in se dopolnjujejo. Ključno sporočilo tega zapisa je, da se takih asketskih in ekstremnih praks lotevamo previdno. Zdrava pamet nam pove, če ji ne verjamete pa verjemite raziskavam, da je pri tem treba biti zmeren in da ne gre pretiravati z vsakodnevnim naprezanjem, saj to izčrpava organizem, ki ostaja stalno na preži pred stresom. Nadaljnja raziskovanja in boljše sodelovanje med medicinsko stroko in izvajalci dihalnih tehnik bodo zagotovo še osvetlili moč diha. Zato se je vredno spogledovati z vsemi tehnikami dihanja, ki se primerno, na pravem mestu in ob pravem času dotaknejo praktikanta. Tudi tu, kot pri športu ali v medicini, naj nas vodi temeljni princip previdnosti in Hipokratova zaprisega – ne škoduj.
V tem duhu tudi sam prenašam znanje o dihanju preko tečajev integralnega dihanja. Pri tem nas vodijo standardi Globalne zveze strokovnjakov dihanja in vsi vaditelji se s pričetkom študija zavežejo k etičnim standardom in na spletni strani javno vodimo razvid strokovnjakov. To je zaenkrat pravzaprav edina sistemska varovalka, ki jo lahko ponudimo strankam. Kajti zavedamo se, da je vzorec dihanja pravzaprav najbolj intimna funkcija, na katero lahko zavestno vplivamo in se preko njega dotaknemo telesnih, čustvenih, mentalnih in duhovnih dimenzij človeka.