Maska, da ali ne!?

Updated: Mar 21

Zdaj, ko se epidemija umirja in so tudi prestrašeni ljudje pripravljeni počasi in globoko vdihniti skozi nos ter z olajšanjem izdihniti, ker k sreči ni bilo tako hudo, kot so nekateri strokovnjaki na podlagi principa previdnosti in razpoložljivih informacij napovedovali, je čas, da pogledamo, kako je v resnici z maskami. Pa ne glede nabave na Kitajskem, to me ne zanima, pač pa glede učinkovitosti v smislu zaščite ter vplivov, ki jih ima nošenje maske na nas. Še posebej sem motiviran, da malo raziščem učinek maske na človeka, saj se kmalu odprejo šole in navodil o tem, ali bodo učitelji in otroci morali imeti maske, še nisem zasledil.


Začel bom seveda pri dihanju, saj se tu po 20 letih dela počutim dovolj kompetentnega. In tisti, ki poznate moj pristop na delavnicah, se preko diha hočeš nočeš dotaknemo drže telesa, čustev in uma. Na koncu pa se prikaže še duh izza diha. Tako pač je, če se zavedaš znanstvene redukcije in želiš ostati kolikor toliko prizemljen, se moraš sprehoditi čez več perspektiv, da dobiš vsaj zadovoljivo sliko celote.


Ta prispevek izraža moje osebno mnenje ustvarjeno na podlagi izkušenj in hitrega pregleda nekaterih študij, vsekakor ne vseh dostopnih in upoštevanja vrednih. Nikakor svojega mnenja ne vsiljujem drugim.


Foto: freepik.com



Dodatek z dne 09.03.2021

Kratek povzetek preliminiarnega poročila iz Nemčije:

Nabirajo se pripovedi o pritožbah pri otrocih in mladostnikih zaradi nošenja maske. Do danes ni registra neželenih učinkov mask.

Metode: Na univerzi Witten / Herdecke je bil vzpostavljen spletni register, kamor lahko starši, zdravniki, pedagogi in drugi vnašajo svoja opažanja. 20.10.2020 je bilo 363 zdravnikov pozvanih, naj vpišejo podatke in starše in učitelje seznanijo z registrom.

Rezultati: Do 26.10.2020 je register uporabljalo 20.353 ljudi. V tej publikaciji poročamo o rezultatih staršev, ki so vnesli podatke o skupno 25.930 otrocih. Povprečni čas nošenja maske je bil 270 minut na dan. O okvarah zaradi nošenja maske je poročalo 68% staršev. Sem spadajo razdražljivost (60%), glavobol (53%), težave s koncentracijo (50%), manj sreče (49%), nepripravljenost za šolanje / vrtec (44%), slabo počutje (42%), oslabljeno učenje (38%) ) in zaspanost ali utrujenost (37%).

Vir: https://www.researchsquare.com/article/rs-124394/v1



1. Maske in dihanje

Po pregledu nekaj študij, ki so raziskovale učinke dolgotrajnega nošenja maske na počutje in nekatere na vsebnost plinov v izdihanem zraku, lahko povzamemo naslednje.

Obravnava možnih fizioloških in psiholoških učinkov uporabe mask zahteva temeljito razumevanje uporabnikov in možnih učinkov na njihovo počutje. Maske se morda na prvi pogled ne zdijo velika ovira, vendar lahko pomembno vplivajo na (Johnson, 2016):

1. dihanje;

2. toplotno ravnovesje;

3. vid;

4. komunikacijo;

5. občutke dobrega počutja;

6. osebne postopke, kot sta prehranjevanje in kihanje;

7. drugo opremo.


Za uporabo mask pri delu sta pomembni dve osnovni načeli, navaja Johnson (2016):

  • Dela se običajno ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno, ko nosite masko, kot brez nje. Če nosite zaščitna oblačila in maske hkrati, je delo še težje opravljati. Ob nošenju maske, je za določeno nalogo treba imeti več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi.

  • Obstaja veliko razlik med uporabniki mask. Nekateri uporabniki lahko prenašajo visoko respiratorno upornost mask (vdih ali izdih je pod nekaterimi maskami bolj intenziven) ali raven tlaka, drugi pa ne. Nekateri, ki jih nosijo, so veliko bolj zaskrbljeni zaradi nošenja mask kot drugi. Nekateri uporabniki lahko prenašajo vroče in vlažne pogoje v maskah, drugi pa ne. Zaradi te spremenljivosti je treba vsakega uporabnika obravnavati kot posameznika.

  • K temu dodajamo še tretje načelo, ki upošteva, kakšno masko uporabnik nosi.

Pri tem je seveda pomembno poudariti in upoštevati, da obstaja več vrst mask, ki različno opravljajo svojo funkcijo zaščite, različno otežijo dihanje, različno kinestetično dražijo in imajo različen psihološki učinek. Kajti, kot je razvidno iz raziskav, bolj kot je maska prepustna, lahka in enostavna, manj neugodno počutje sproža pri uporabniku. Kot ugotavlja Li z ekipo (2005), sta bili lahki kirurški maski ocenjeni občutno nižje glede na zaznavanje vlažnosti, vročine, odpornosti na dih in splošnega neugodja kot obe maski z oznako N95. Ocene za druge občutke, vključno z občutkom neprimernosti, tesnosti, srbečice, utrujenosti, vonja in slanosti, ki so jih pridobili, medtem ko so preiskovanci nosili kirurške maske za obraz, so bile bistveno nižje kot takrat, ko so preiskovanci nosili maske N95. (Li, 2005)

2. Običajne fiziološke prilagoditve

Človeško telo se zelo učinkovito prilagaja delovnim obremenitvam. Poleg mišične aktivnosti, ki je potrebna za osnovno mišično-skeletno oporo, se vselej odvija usklajena serija prilagoditev, ki vključujejo vse dele telesa, vključno s srcem, krvnimi žilami, pljuči, prebavnim, hormonskim, živčnim sistemom in ledvicami. Johnson (2016) zadovoljivo utemelji in opiše možne vplive nošenja maske na te sisteme oziroma organe. Navajamo zgolj nekaj najbolj očitnih in morda tistih, ki bi zbudili največ pozornosti ter pomembno vplivali na odločitve.

A. Metabolni učinki. Dihanje je osnovni pogoj za metabolizem celic, kjer s pomočjo oksidacije glukoze nastaja energija, ki jo uporablja celica za svoje preživetje, višek pa pošilja v okolje (organizem kot celota). Pomembno je vedeti, da se z intenzivnostjo obremenitve veča potreba po globljem in hitrem dihanju, kar pa maska oteži ali celo onemogoča. Zato sklepamo, da se zniža anaerobni prag. Torej celice prej kot sicer (ob nižji delovni obremenitvi) preidejo na anaerobno dihanje, ki pa je mnogo manj učinkovito kot aerobno in zakisanost mišic se pojavi prej. Ker se v mišicah pod anaerobno obremenitvijo večajo laktati (mlečna kislina), organizem začne to uravnavati z večjo proizvodnjo ogljikovega dioksida. Visoka vsebnost ogljikovega dioksida v pljučih pa stimulira dihalni center, da pospeši dihanje in izločanje CO2. Če to ni učinkovito oz. je prepočasno zaradi maske, prihaja do občutkov vrtoglavice, slabosti, zmedenosti in v skrajnem primeru tudi smrti. Ko človek občuti te znake, ga lahko dodatno obremeni še strah, ki izhaja iz teh neugodnih telesnih občutkov. Tako se lahko v to metabolno zanko vključijo še hormoni stresa, adrenalin in kortizol, ki še pospešijo bitje srca, sprožijo naval krvi v velike mišice, pospešijo dihanje in tako vplivajo še na dodatno neugodje ter močno željo po odstranitvi maske, ki ovira naravno dihanje.

Podobno se zgodi, če se v prostoru med masko, ki se dobro prilega obrazu nabira izdihani CO2. Tako pri ponovnem vdihu v pljuča vnašamo večjo dozo tega plina, kar spet pospešuje ritem dihanja.

Za zaključek naj še poudarimo, da raziskovalci na Stanford univerzi (Myers, 2020) ugotavljajo, da je pri maskah z N95 certifikatom vnos kisika zmanjšan za od 5 do 20%, kar pomeni, da lahko povzroči slabost, vrtoglavico in na dolgi rok celo poškoduje pljuča.


B. Srčno-žilni učinki. Poleg zgoraj navedene možnosti hitrejšega bitja srca zaradi metabolnih učinkov acidoze in strahu, na srčno-žilni sistem močno vpliva tudi termoregulacija. Namreč, velika verjetnost je, in na to so me opozorili tudi nekateri kolegi, ki v času epidemije cel delovni čas nosijo masko, da je temperatura vdihanega zraka, ki je v maski, stalno dokaj visoka. Organizem izpostavljen toplemu zraku in toplim oblačilom se slej ko prej začne pregrevati. Ko se to zgodi, ima termoregulativni sistem telesa dve hitri in učinkoviti rešitvi. Prva je, da pošlje več krvi pod kožo, saj je tam hlajenje najbolj učinkovito (seveda, če nismo pretoplo oblečeni in je temperatura zunanjega zraka nižja od telesne) in druga je, da začnemo dihati skozi usta. Sicer je dihanju namenjen predvsem nos, ki pa ima med drugim tudi funkcijo segrevanja zraka na telesno temperaturo. Zato pri pregrevanju imunski sistem naredi obvoz in »prezrači« telo tako, da naredi prepih (vdih) skozi usta. Poleg tega, kar ni zanemarljivo pa se pri organizmu, ki se pregreva, v bezgavkah začne izločati histamin, ki odpira arteriole (majhne žile v tkivu), oža pa gladke mišice dihal (bronhokonstriktor) iz česar lahko sklepamo, da bi lahko nošenje mask, če se pri tem organizem pregreva, privedlo tudi do večje verjetnosti in pojavnosti alergijskih reakcij.


C. Respiratorni/dihalni učinki. Nošenje maske lahko vpliva na vzorec dihanja, kar lahko vodi v domino efekt tako na fiziološki kot doživljajski ravni. Dejstvo je, da vsaka maska (predpostavljamo, da pokriva usta in nos) ovira pot izdihanega in vdihanega zraka. Zato je potrebno vložiti več dela v samo dihanje, saj se bolj intenzivno vključujejo pomožne dihalne mišice. Ko se to zgodi, ima človek manj energije na razpolago za druge funkcije in se prej utrudi. To je morda še posebej pomembno pri starejših oz. tistih ljudeh, ki nimajo (več) optimalnih zmogljivosti in lahko dejavnosti, ki jih brez maske opravljajo brez težav, postanejo težke ali celo morda neizvedljive.

Drugo pomembno dejstvo povezano z dihali je, da če človek, ki nosi masko pod njo diha skozi usta, nezavedno, skozi kompleksno respiratorno-somatsko-nevrofenomenološko zanko, sporoča organizmu, da ni vse v redu oziroma, da se nahaja v stresnih okoliščinah. Običajno mehanika dihanja skozi usta ne vključuje samodejno trebušne prepone, ampak se bolj opre na prsno dihanje in pri tem stimulira simpatično živčevje, ki pripravi telo, hormonsko in preko delovanja mišic, na borbo ali beg. Torej je telo zaradi maske, ki dejansko je in vedno bo tujek, pod stresom in stalno v borbi s samim seboj, če pri tem zavestno ne prilagodimo vzorca diha