ASTMA - Kako se je lotiti in morda celo znebiti!?

Milan Hosta
1 day ago
8 min read

Zakaj prav astma?

Če me kdo vpraša, zakaj sem skoraj trideset let svojega življenja posvetil raziskovanju diha, je odgovor pravzaprav zelo preprost. Ker mi je dih kot otroku občasno uhajal iz rok.

Rodil sem se v družino, ki je že zelo zgodaj izgubila očeta. Star sem bil komaj štiri leta, ko ga je sredi noči zadela srčna kap. Tiste tragedije nisem mogel razumeti. Sem jo pa dihal in čutil. Otroci namreč ne živijo predvsem v svetu razlag. Živijo v svetu vzdušja. Dihajo razpoloženje svojih staršev, njihovo žalost, njihov strah in njihovo neizrečeno bolečino.

Kmalu po očetovi smrti se je pri meni razvila kar dostojna kronična astma. Bronhitisi so postajali vse pogostejši, napadi vse hujši. Otroštvo sem si tako začinil z inhalacijami, zdravili in pregledi pri pulmologih. Večkrat sem imel občutek, da se bo življenje končalo še preden se je pravzaprav začelo. Ko ti zmanjka zraka, izgine ves svet. Ostane samo še ena sama želja – vdihniti na polno.

Dolga leta sem verjel, da je astma nekaj, kar se mi je preprosto zgodilo. Da gre za okvaro mojega telesa, da sem pač žrtev. Kasneje pa sem začel opažati, da telo govori jezik, ki ga medicina pogosto presliši.

Ko danes pogledam nazaj, vidim dečka, ki je prezgodaj postal odrasel. Hotel sem biti priden. Neopazen. Nezahteven. Mami nisem želel povzročati dodatnih skrbi. Ona je nosila ogromno breme, jaz pa sem ji skušal pomagati tako, da sem postal otrok brez potreb. Takrat tega seveda nisem vedel. Danes razumem, da sem nezavedno žrtvoval del svoje pristnosti in ambicij zato, da bi ohranil povezanost. In prav tam se je začelo dušenje. No, nekaj dušenja pa gre na račun očeta, a o tem sem se že razpisal v knjigi.

Astma ni bila samo bolezen pljuč. Bila je tudi zgodba o neizrečeni žalosti, o zadržani jezi, o izgubljenem očetu in o otroku, ki je želel vsem okoli sebe omogočiti, da bi lažje dihali. Sam pa je pri tem izgubljal lastni dih.

Največji preobrat pa se ni zgodil zaradi zdravil ali dihalnih vaj. Zgodil se je zaradi upanja. Spominjam se zdravnice, ki je mimogrede rekla, da pri nekaterih otrocih astma s puberteto preprosto izgine. Tisti stavek se je zasidral globoko vame. Star sem bil približno devet let in v sebi sem brez najmanjšega dvoma izrekel: Jaz bom eden izmed njih.

Od tistega dne naprej nisem več verjel napovedi, da bom astmatik vse življenje. Verjel sem prihodnosti, ki je še ni bilo. In res je v puberteti astma izginila.

Danes vem, da tega ne moremo razložiti samo z voljo ali placebo učinkom. Puberteta je čas, ko se človek začne psihično in telesno osamosvajati. Tudi jaz sem se uprl vlogi pridnega dečka. Nehal sem živeti življenje, ki je bilo prilagojeno žalosti drugih. Začel sem iskati svoj glas, svojo moč in svoj dih. Astma je odšla skoraj istočasno.

Takrat še nisem razumel, kaj se je zgodilo.

Zato sem naslednjih petindvajset let raziskoval dihanje. Najprej skozi šport. Nato skozi medicino dihanja, Buteykovo metodo, fiziologijo, skozi povezano dihanje, meditacijo, antropozofijo, nevroznanost, psihoterapijo in fenomenologijo. Vse to me je pripeljalo do spoznanja, da dih ni samo izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.

Dih je način, kako človek srečuje življenje.

Ko je ta odnos porušen, začne organizem govoriti skozi simptome. Astma je eden najbolj jasnih primerov tega jezika.

Zato ta masterclass ni namenjen iskanju krivca za bolezen. Še manj zanikanju medicine. Namenjen je razumevanju modrosti simptoma. Kaj organizem poskuša povedati takrat, ko se bronhiji zaprejo? Zakaj telo včasih zadrži dih? Kaj pomeni, da človek nima prostora za poln vdih življenja? Kaj, če ni problem vdih, ampak to, da astmatik noče ali ne upa izdihniti, dati ven iz sebe, kar pač nosi v sebi?

Na ta vprašanja sem začel odgovarjati šele, ko sem nehal zdraviti samo svojo astmo in začel poslušati svojo zgodbo.

In prav iz te poti se je rodila Logosomatika, metoda dela in način razmišljanja, s katerim podprem svoje stranke pri reševanju težav.

Astma ni napaka organizma. Je govorica diha.

Dolga stoletja smo se v medicini učili opazovati predvsem tisto, kar je mogoče izmeriti. Izmerili smo premer bronhijev, pretok zraka, nasičenost krvi s kisikom, koncentracijo ogljikovega dioksida, vrednosti imunoglobulinov, eozinofilcev in nešteto drugih bioloških kazalcev. Vse to je izjemno pomembno in prav zaradi tega danes ljudje z astmo živijo bistveno kakovostnejše življenje kot pred nekaj desetletji. Medicina je pri obvladovanju simptomov naredila izjemen napredek in vsak logosomatski pristop mora to spoštovati.

Toda hkrati ostaja odprto vprašanje, ki ga številni ljudje z astmo nosijo v sebi že leta. Zakaj ravno jaz? Zakaj se napad pogosto pojavi prav v določenih življenjskih okoliščinah? Zakaj se pri nekaterih otrocih astma umiri, pri drugih pa ostane vse življenje? Zakaj lahko dva človeka z zelo podobnimi pljuči živita povsem različno zgodbo?

Na ta vprašanja spirometrija žal ne odgovarja.

Logosomatika zato ne začne pri bronhijih. Začnemo vselej pri organizmu kot celoti.

Organizem namreč ni skupek organov. Je živo, inteligentno, samouravnavajoče se bitje odnosov. V njem ni noben organ izoliran od drugega. Pljuča niso samo pljuča. Srce ni samo črpalka. Živčni sistem ni zgolj električna napeljava. Vsak del telesa sodeluje pri ustvarjanju skupne življenjske melodije, ki ji pravimo zdravje ali še bolje ravnovesje, ki se čuti kot zdravje.

Prav zato simptom ni naključna napaka.

To ne pomeni, da si človek bolezen izmisli. Prav nasprotno. Simptom je pogosto najbolj resničen in glasen del organizma. Je iskren poskus življenjske volje, da vzpostavi novo ravnovesje v razmerah, ki jih človek zavestno morda sploh še ne razume.

To je prvi premik, ki ga prinaša Logosomatika.

Namesto vprašanja: »Kako odpraviti simptom?« se začne spraševati: »Kaj organizem skuša zaščititi?«

Pri astmi je odgovor pogosto skrit prav v naravi diha.

Človek z vsakim vdihom ne sprejema le kisika. Sprejema svet, prostor okoli sebe. Skratka sprejema življenje samo. Ko izdihne, se sveta tudi dotakne nazaj. Nekaj sebe vrne okolju. Dih je zato vedno odnos.

Otrok tega odnosa ne gradi sam. Vanj se rodi.

Prve mesece in leta svojega življenja diha predvsem vzdušje. Ne razume še pomena besed, zelo dobro pa razume ton glasu, napetost v telesu staršev, ritem njihovega življenja in kakovost njihove prisotnosti. Organizem se razvija znotraj tega nevidnega ozračja.

Če je ozračje varno, dih spontano steče globoko. Če je prežeto s strahom, žalostjo ali nepredvidljivostjo, začne organizem iskati drugačne strategije preživetja. Ena izmed njih je lahko prav sprememba dihalnega vzorca.

Danes to potrjuje tudi sodobna nevroznanost. Avtonomni živčni sistem ne ločuje strogo med telesno in čustveno nevarnostjo. Organizem se odziva na občutek ogroženosti kot na celoto. Zato kronična aktivacija simpatičnega živčnega sistema, spremembe v vagalnem tonusu, hiperventilacija in spremenjena regulacija ogljikovega dioksida niso zgolj spremljevalci astme. Pogosto postanejo del njenega začaranega kroga.

Toda Logosomatika gre še korak dlje.

Vpraša se, zakaj je določen človek sploh razvil tak način regulacije.

Tu se začne fenomenologija organizma.

Vsak človek nosi svoj edinstveni način srečevanja življenja. Prav temu Logosomatika pravi etrska organizacija človeka. To ni mistični dodatek biologiji, ampak poskus poimenovati tisto dinamično raven življenja, ki organizira rast, razvoj, regeneracijo, ritme in notranjo povezanost celote.

Astmatični napad je zato mogoče razumeti tudi kot trenutek, ko organizem začasno izgubi občutek prostornega stika z življenjem. Bronhiji se zožijo, mišice se skrčijo, izdih postane dolg in naporen, vdih pa vse težje najde svojo pot. Celotno telo govori isti jezik – skrči se.

Kolikokrat pa se tudi človek v življenju skrči?

Skrči svoje želje in ambicije, skrči svojo ustvarjalnost, svojo jezo ali žalost... Skrči svoj glas.

In končno skrči še svoj dih.

Seveda ne trdim, da je vsaka astma posledica potlačenih čustev. Takšna poenostavitev bi bila neznanstvena in tudi neetična. Toda enako nepopolna je razlaga, ki človeka zmanjša zgolj na vnetje bronhialne sluznice.

Resnica organizma je vedno kompleksnejša.

Prav zato Logosomatika ne išče enega samega vzroka. Išče vzorec.

Išče način, kako človek živi svoj dih.

Kako se srečuje z naporom, kako sprejema pomoč, ppostavlja meje, izraža strah, zaupanje ... ?

Na tej poti simptom postopoma izgubi vlogo sovražnika in postane učitelj.

Morda najbolj presenetljivo spoznanje pri delu z ljudmi z astmo je prav to, da največja sprememba pogosto nastopi takrat, ko se človek neha boriti proti lastnemu telesu. Organizem namreč ni pokvarjen stroj. Ves čas skuša preživeti. Ves čas skuša vzdrževati ravnovesje. Tudi tedaj, ko se nam njegovi odzivi zdijo nerazumljivi.

Ko to razumemo, se spremeni tudi način dihalnih vaj.

Ne izvajamo jih zato, da bi prisilili telo k pravilnemu dihanju. Izvajamo jih zato, da organizmu ponovno ponudimo izkušnjo varnosti in primernega ritma.

Šele v takem okolju začne živčni sistem opuščati stare obrambne strategije. Bronhiji se ne odprejo zato, ker smo jih prepričali. Odprejo se zato, ker organizem začuti, da mu ni več treba ves čas braniti prostora življenja.

Povabilo na Logosomatski masterclass ASTMA

Če ste ob branju teh vrstic vsaj za trenutek začutili, da astma morda ni le diagnoza, ampak tudi zgodba vašega organizma, potem vas z veseljem povabim na Logosomatski masterclass Astma.

To ne bo le še eno predavanje o bolezni. Ne bomo iskali krivcev, obljubljali čudežnih ozdravitev ali odsvetovali zdravljenja. Prav nasprotno. Medicina je nepogrešljiv del varnega življenja z astmo in ostaja pomemben zaveznik vsakega odgovornega pristopa. Logosomatika želi temu dodati nekaj, česar pogosto zmanjka in pri zdravniku ni časa za to – razumevanje človeka, ki diha.

Masterclass je namenjen odraslim z astmo, ki želijo bolje razumeti svoje telo, zmanjšati strah pred simptomi in pridobiti konkretna znanja za bolj kakovostno življenje. Enako dobrodošli so starši otrok z astmo, saj otrok ne odrašča samo v zraku, ki ga vdihuje, temveč predvsem v vzdušju odnosov, varnosti in zaupanja. Ko starši bolje razumejo dih, pogosto začne drugače dihati vsa družina.

V nekaj urah bomo povezali sodobna medicinska spoznanja o astmi, fiziologiji dihanja, avtonomnem živčnem sistemu in vplivu stresa z logosomatskim razumevanjem organizma. Govorili bomo o tem, zakaj se napadi pogosto pojavijo v določenih življenjskih okoliščinah, kako prepoznati lastne dihalne vzorce in kako z varnimi vajami podpreti umirjanje organizma. Naučili se boste preprostih, vendar učinkovitih dihalnih pristopov, ki jih lahko vključite v vsakdan, ter razumeli, zakaj pri astmi pogosto ni pomembno le kako dihati, ampak predvsem iz kakšnega notranjega stanja dih prihaja.

Največja vrednost tega srečanja pa je morda nekaj drugega. Želim, da odidete domov z drugačnim pogledom na svoje telo. Da simptom ne bo več samo nekaj, proti čemur se borite, ampak nekaj, čemur znate prisluhniti. Kajti organizem ni vaš nasprotnik. Ves čas se trudi ohraniti življenje. Ko razumemo njegov jezik, se pogosto spremeni tudi naš odnos do bolezni.

Pri svojem delu sem podprl že številne otroke, starše in odrasle z astmo. Pri mnogih se je izboljšala kakovost dihanja, zmanjšala pogostost poslabšanj, povečalo zaupanje v lastno telo in zmanjšal strah pred napadi. Tudi operacijam žrelnice smo se izognili. Včasih pa se zgodi še nekaj več. Ko človek odkrije globlji pomen svoje zgodbe in organizem najde drugačen način, kako izraziti tisto, kar je prej govoril skozi simptom, postane astma vse tišja in tudi nepotrebna. Ne morem obljubiti, da se bo to zgodilo vsakomur. Lahko pa obljubim, da bomo skupaj ustvarili prostor, v katerem bo dih ponovno postal zaveznik in ne sovražnik.

Če ste pripravljeni narediti prvi korak od boja proti astmi k razumevanju svojega diha, vas iskreno vabim, da se nam pridružite. Morda prav tam ne boste našli le novih dihalnih vaj, temveč tudi nekaj veliko dragocenejšega: novo zaupanje vase, v modrost svojega organizma in v življenje, ki vas želi, kljub vsem preizkušnjam, vedno znova naučiti polno zadihati.

Vabljeni torej v četrtek, 2. juilja med 18.00 in 21.00 na masterclass o astmi. V živo lahko postavljate vprašanja, lahko pa mi jih tudi pošljete na mail milan@napravipoti.si in v zadnjem delu masterclassa odgovorim.

Masterclass bo potekal tu: KLUB DIHALNICA

Za dostop je potrebna je predhodna prijava in včlanitev v klub.

Hvaležen bom, če informacijo posredujete zainteresiranim. Astma je res zahtevna in zoprna nadloga, ki pa se jo da prijeti za roge. In logosomatsko to gre!!!

POLETNO DARILO: S člani kluba DIHALNICA bomo 13. julija začeli tudi 21-dnevni dihalni izziv.