"Naj te ne bo strah," so nas učili.
"Strah te hromi," so nas svarili.
V bistvu pa je strah temeljna biološka povratna zanka, ki mora zelo dobro delovati, da ohranjamo življenje in delujemo tako, kot je dobro za nas.
Pri duhovnem razvoju človeka je strah poleg jeze in sramu tisto, v kar se je vredno potopiti ter se mu popolnoma prepustiti. Ga začutiti in mu globoko pogledati v oči, da vidimo, da notri nič strašljivega ni.
Je pa tam praznina. Praznina, ki je jedro naše bolečine, praznina, zaradi katere ne vidimo več smisla v življenju, praznina, ki jo polnimo z dejanji, ki nas omamljajo. Ta in taka praznina, ki jo običajno skušamo zapolniti z našo navezanostjo na naš ego, na našo površinsko podobo in z našimi karakternimi potezami, odnosi ter s strategijami preživetja, ki smo jih oblikovali v otroštvu kot obrambne mehanizme, češ "tak sem." In ko rečeš "tak sem," pri sebi slišiš ta odmev iz te praznine in to boli. To je odmev iz tiste izvorne rane, od katere obračaš pogled stran.
Potem pa pridejo srednja leta ali težki časi, ko orientacija v življenju navzven ni več mogoča, saj praznina znotraj to z dobrim razlogom onemogoča.
Druge ni, kot da se človek končno vase potopi. Sicer slej ko prej otopi in na koncu kot roža brez plodov oveni in se v prazno razdiši.
Z dobro diagnostiko lahko dokaj hitro ugotovimo, kje je nastala špranja, skozi katero se lahko potopimo in izvornega duha prebudimo. Skozi to špranjo prepih pri egu naredimo in bolečino v svoj prid pretopimo. To je zame prizemljena integracija in način, kako začne se ljuboživa in zavestna kreacija.
Dejan pravi:
"Zelo mi je všeč tvoj pristop in način razlage. Na primer analogije z materialnim svetom. Tudi risanje po tabli (vsaj meni osebno) zelo pomaga pri razumevanju. Fino mi je bilo, da sem potrdil in utrdil informacije v zvezi z dihanjem in seveda tudi izvedel nove. V preteklosti sem preizkusil že kar nekaj personality testov ampak tale Torus369 se mi je daleč najbolj dopadel in ima neko jasnost in logiko zadaj, ki ima smisel in ne bazira na statistiki.
Zelo mi je bil zanimiv tudi dihalni kvadrat in vsi ti vidiki in plasti, ki ga sestavljajo. Mi je kar malo hudo, kaj vse smo pozabili in kako smo se nehali ukvarjati s sabo in z naravo. Ko bo knjiga napisana jo kupim in z veseljem preberem. Kar me je pa vrglo na "rit" in mi je dalo vedeti, da imaš res nekaj za dati, je pa to, da ta mesečni program ni samo intro v deset-tedenskega ali v tistega najdaljšega (kot to delajo nešteti drugi) in da je bila debata o tem, kako moram sam poiskati potrditev v sebi, ker samo tam lahko najdem pravo potrditev. To je po mojem smiselno, da nekje in nekako izpostaviš.
Na splošno se mi zdi, da sem v tem trenutku dobil točno to, kar sem rabil in sedaj rabim čas, da to integriram in vidim kako vpliva name. Zelo verjetno pa se v prihodnosti še slišiva."
Comments