Začetek je bil epski. Izvrstna ideja, dobra ekipa, odličen delovni zagon. Vse kar dober start-up potrebuje. Čas je za Playness! Kot nosilec ideje in direktor sem bil razpet med dolgoročno vizijo in realnost podjetniškega vsakdana. In ta realnost vsakdana je postajala tudi realnost v nočnem času. Dan je bil prekratek, finančni viri ne dovolj močni, da bi zadržali dobro ekipo skupaj, s strani uporabnikov pa potrditev, da smo na pravi poti.
Ko je utrujenost začinjena z zaskrbljenostjo naredila svoje, dela nisem več vlekel v noč, sem se pa zbujal sredi noči prepoten. Vedel sem, da me teži, ali bom zmogel do cilja v času, ki sem si ga zadal. Nisem poznal vseh odgovorov in nisem si delal iluzij, da sem superman. Končati na pol poti pa tudi nisem hotel.
Vse manj časa sem posvečal športu in pridobil nekaj kilogramov. Delovna zbranost in učinkovitost mi je padla, občutljivost na krut socialni darvinizem v družbi se je povečala, psihološki obrambni mehanizmi, s katerimi sem opravičeval počasne procese v podjetju, so se krepili. Neverjetno, kako je človek spreten pri tem, samo da bi ohranil svoj ranjeni jaz. Prav zanimalo me je, kakšen izgovor bom našel ob novi priložnosti. Kot da bi hotel samega sebe stisniti v kot. Nezavedno.
Težko je. Težko je, ker veš, da tako ne smeš več naprej, hkrati pa veš, da ne smeš ali pa ne moreš odnehati. Nisi sam. Kaj pa družina? Kaj pa partner? Kaj pa ugled? Kaj pa zdravje? Kaj pa kredit? Kdo pravzaprav sem in kaj je moja funkcija na tem svetu? In kaj, če pač ne gre v to smer? Kaj če sem zagrizel v prevelik zalogaj? Kaj, če sem res sanjač? Taka vprašanja in podobne dvome postavlja možganožer ponoči.
Srečo imam, da se po strokovni plati poglabljam v človekovo telo in duha. Prepoznal sem, da me, v kolikor ne bom nekaj korenito spremenil, čaka adrenalni zlom ali tej ravni primeren resen telesni signal.
Z diagnostiko diha po Butejkovi metodi in s pomočjo bio-feedback naprave sem uvidel, da sem daleč od sproščenosti, ki me je krasila pred leti. Kar me je zadelo kot strela z jasnega, je bila ta navidezna sproščenost, ki je bila daleč od globin mirnosti. Blefiral sem sproščenost samemu sebi, tako dolgo, da sem verjel, da sem sproščen. No, bio-feedbacka in dihanja, ki znata brati nezavedno, ne moreš prinesti naokrog.
Obrnil sem zgodbo. Vzel sem dih v svoje roke. Zdaj mi delo ne jemlje več diha, temveč tempo mojega dihanja diktira delovne obveznosti. Prizemljil sem se dobesedno. Znanost ugotavlja, da bosonoga hoja ugodno vpliva na telesne in psihične procese, pomirja vnetja in sinhronizira vitalne funkcije. Zato že vse leto zjutraj sprehajam psa bosonog po bližnjem polju ali gozdu. Vsak vikend se kopam v mrzli vodi in tako ohranjam odpornost na stres, treniram srčno-žilne funkcije ter moč uma in modrost telesa. S pestro paleto dihalnih vaj pa se poglabljam v globine svojega čustvovanja in raziskujem duha, ki mu ni konca.
Poslovni uspeh sem postavil v širši kontekst in ga umestil tako, da služi mojemu osebnostnemu razvoju in krepi živahnost življenja, ne pa da ga duši.
Če hodiš po robu, ne izzivaj. Cena uspeha v življenju se ne meri samo v denarju, temveč tudi v obilju zadovoljstva, sreče in zdravja. Če si padel preko, ne obupavaj. Življenje ti je dalo lekcijo in novo priložnost. Začni na začetku. Pri dihanju. Postavi dobre temelje in ostalo bo lažje graditi. Pridi na dihalno diagnostiko in biofeedback. Na podlagi tega sestaviva individualiziran program zdravilnega in krepčilnega dihanja in drugih ukrepov.