“Človek sem, nič človeškega mi ni tuje.” (Terencij)
Ko se človek ukvarja z raziskovanjem in doživljanjem diha in dihanja pri človeku, ne more mimo čustev.
S tem posnetkom bi rad pokazal način, kako pri nekaterih programih na splošni ravni podprem stranke, nato pa se na srečanjih pogovorimo še čisto o osebnih izzivih vezanih na posredovane vsebine.
Na drugi strani, čeprav to ni bil namen, pa je ta razmislek lahko tudi klic k pozornemu opazovanju samega sebe v konkretnih družbenih okoliščinah. Namreč, vse bolj je očitno, da nas pravila omejenega druženja, nošenje maske in vsakodnevno strašenje s številom testiranih, bolnih in umrlih za enim od mnogih virusov (ta je res tak poseben in zna razmišljati s svojo glavo - karkoli pač ima namesto nje - ter selektivno izbira, katero populacijo in kdaj jo bo okužil), vodijo k vse večji čustveni napetosti. Sploh sedaj v teh dneh, ko epidemije niti dejansko niti uradno ni.
Po izkušnjah sodeč, se vzpostavljajo okoliščine, ki bodo iz ljudi potegnile bes in gnev ter neartikulirano nasilje.
Bojim se tega! Bojim se, da smo na dobri poti tja.
Pri sebi znam ohranjati notranji mir in se odgovorno in zavestno angažirati tam in takrat, ko je to še smiselno in ocenim, da sem lahko s svojim znanjem koristen.
Družbeni inženiring je veda, s katero se izbrani strokovnjaki sistematično ukvarjajo in tako transparentno, tako na očeh vseh ter koordinirano globalno, se take stvari še niso odvijale. Na drugi strani pa se hkrati odvija tudi izjemen napredek razvoja zavesti. To pa me navdaja z zaupanjem v življenje samo. Je že tako prav. Vse teče!
Prijeten september želim, Milan
Če se želite udeležiti programa, ki krepi vašo integriteto, vabljeni na
Če pa želite svojo telesno integriteto izpostaviti zanimivemu izzivu pa vabljeni v soboto 19. septembra na Vrhniko k Staremu malnu na jesensko očiščenje in ognjeni preporod ;-)
