Človek je narejen za gibanje in otrok se mora igrati, če želimo, da se zdravo razvija. Ampak niti gibanja niti igre ni, če je dihanje oteženo. Zato je izjemnega pomena, da starši poskrbijo za pravilno dihanje otroka in aktivno sodelujejo pri zdravljenju.
O dihanju
Z usmerjanjem pozornosti na različne vzorce dihanja lahko bolj natančno ugotovimo, kakšno je naše doživljanje sveta in kako telo reagira na zunanje okoliščine (alergeni, hrana, dražljivci, temperatura, vlaga...). Ritem dihanja lahko povežemo tudi s čustvi. S sistematičnim opazovanjem našega dihanja lahko razkrijemo, kaj ali celo kdo ovira naš ritem dihanja, kateri deli telesa so »nepredihani« in ne delujejo najbolje, ker ne dobijo dovolj kisika. Globina zavesti, ki sledi dihanju govori o globini sprejemanja dejstva, da smo tudi energijska bitja in zaznavamo tudi dihanje okolja, ki nas obdaja. Zato lahko na astmo pogledamo tudi kot na odlično priložnost, da se malo bolje spoznamo z najbolj temeljno in s tem najbolj pomembno funkcijo organizma – z dihanjem. Če so temelji slabi, potem je težko graditi naprej in to vsi, ki smo imeli težave z astmo dobro vemo.
Šport in napor
Če pogostost astme v Sloveniji pogledamo skozi šolske oči, potem lahko rečemo, da imata dva otroka v vsakem razredu težave z astmo. K sreči pa se da astmo dobro nadzorovati in tudi uspešno udejstvovanje otrok z astmo pri športni vzgoji je eden od kazalcev dobrega zdravja.
Kot strokovnjak s področja športa, se bom v tem prispevku osredotočili na zelo praktične napotke in vaje, ki jih je dobro izvajati pri samozdravljenju astme in preprečevanju simptomov. Napisano ni koristno le za otroke v šoli, temveč za vse ljubitelje športa. Posebej bom izpostavil nekaj nasvetov, ki jih učimo v okviru Dihalnic – delavnic zdravega dihanja. Več informacij pa najdeš v enem od prejšnjih blogov ter tu: https://www.dihalnica.si/za-sportnike
Kakšna naj bo zdrava vadba?
1. Dihanje skozi nos
Ves čas vadbe se trudimo dihati skozi nos. Tako povečamo sposobnost prenašanja kisika po telesu, povečamo aerobno zmogljivost in vzdržljivost, znižamo utrip srca ob enaki intenzivnosti, nižja je tudi proizvodnja mlečne kisline.
2. Trajanje vadbe
Daljša kot je vadba, več koristi imamo. Ne glede na zvrst športa, je koristno, če ga izvajamo od ene do dve uri dnevno.
3. Intenzivnost
Najboljša mera za najbolj učinkovito vadbo je največja intenzivnost pri kateri še lahko dihamo skozi nos.
4. Potenje
S potenjem pomagamo črevesju, jetrom, ledvicam, koži, da lažje izločijo strupe in odvečne stvari.
Astma ob naporu
Mnoge raziskave kažejo, da se običajno pri vseh ljudeh na začetku vadbe dihalne poti razširijo in take ostanejo skozi ves čas vadbe, saj je tako pretočnost zraka hitrejša. To je namreč znak zdravja. Pri astmi povzročeni z naporom pa se običajno po nekaj minutah dihalne poti zožijo. Pri nekaterih tako močno, da morajo takoj poseči po olajševalcu, pri drugih pa je dovolj, če znižajo intenzivnost vadbe ali pa enostavno prenehajo z njo in počakajo, da se pljučno tkivo pomiri.
Ključ do preprečitve take vrste zožitve dihalnih poti se skriva v pravilnem dihanju. Namreč, če je dihanje prekomerno (prehitro in pregloboko ter skozi usta), se poruši ravnovesje plinov v pljučih. Navadno govorimo o tem, da s prekomernim dihanjem izdihamo preveč ogljikovega dioksida, kar povzroči, da tkiva ne dobijo dovolj kisika. Zato se imunski sistem odzove tako, da nam zoža dihalne poti in prepreči nadaljnje prekomerno dihanje. Poleg tega se v sluznici nosa izloča dušikov oksid, ki pomaga širiti dihalne poti in kapilare ob pljučnih mešičkih za boljšo prehodnost plinov v kri.
Pravilno dihanje, ki niža ali celo popolnoma prepreči simptome ob naporu
1. Dihanje skozi nos
Vzdržljivostni športi (tek, kolesarjenje, pohodništvo...) naj se izvajajo tako, da lahko ohranjamo dihanje skozi nos. Sčasoma se telo prilagodi in lahko tudi ob visokih intenzivnostih dihamo samo skozi nos. Če je intenzivnost previsoka, poskusimo z vdihom skozi nos in izdihom skozi usta.
Pri športnih igrah (nogomet, košarka, odbojka...) in drugih športih, ki zahtevajo zaporedne kratke in visoko intenzivne napore se prav tako diha skozi nos. V kolikor to vselej ni mogoče, je treba čim prej po visokem naporu (ob prekinitvi, vračanju v obrambo, itd.), preiti na dihanje skozi nos in umiriti intenzivnost dihanja.
2. Dihalna prva pomoč
· V kolikor kljub zgornjim ukrepom začutimo, da nas začenja dušiti, nas draži na kašelj ali celo slišimo piskanje v pljučih pri izdihu (dobro je, če imamo olajševalec v bližini), izvedemo dihalno prvo pomoč. Prekinemo vadbo in ob normalnem izdihu ustavimo dihanje za 5 do 10 sekund ter potem nadaljujemo z zelo počasnim dihanjem skozi nos. Stanje se običajno dokaj hitro normalizira do te mere, da lahko nadaljujemo z vadbo ali pa vsaj z nižjo intenzivnostjo.