• dihalnica.si
  • celebratebreath.com English

Profesor Konstantin Buteyko, dr. med.

Konstantin ButeykoKonstantin Pavlovi─Ź Buteyko se je rodil leta 1923 blizu Kijeva v Rusiji. Njegov o─Źe je bil navdu┼íen nad tehnolo┼íkimi dose┼żki in tudi mladi Konstantin je ┼íel po njegovi poti. ┼átudij na kijevski politehni┼íki ┼íoli prekine druga svetovna vojna, po kateri se za─Źne zanimati za medicino. Pri 23. letih se vpi┼íe na medicinski in┼ítitut v Moskvi.

Ko je leta 1952 diplomiral z odliko, je dobil nalogo, da vzpostavi laboratorij za funkcionalno diagnostiko v Moskvi. Leta 1958 ga je profesor Meshalkin, direktor sibirske podru┼żnice Ruske akademije za znanost, povabil, da se pridru┼żi In┼ítitutu za eksperimentalno biologijo in medicino.

Usoda je Buteyka zaznamovala v tretjem letniku ┼ítudija medicine. Ena od ┼ítudijskih nalog je zahtevala veliko koli─Źino poslu┼íanja srca s stetoskopom.

Ko je nekega dne ob izvajanju naloge zahteval od bolnika, da globoko diha, se je le-ta onesvestil. Buteyko je v razgovoru z drugimi zdravniki iskal razloge v prekomerni zasi─Źenosti mo┼żganov s kisikom. Vendar sam pri sebi ni bil zadovoljen z odgovorom. Tako je neke ┼ítudijske no─Źi, ko je bil ┼íe sredi naloge, pomislil, da se nekatere bolezni pojavijo zaradi globokega dihanja. Kot na dlani je imel tudi prvega pacienta, na katerem lahko preizkusi hipotezo ÔÇô sebe samega. Bolehal je za zelo te┼żko obliko povi┼íanega┬á krvnega tlaka ÔÇô maligna hipertenzija. Poskusil je plitkej┼íe dihati, kar mu je takoj olaj┼íalo glavobol in umirilo sr─Źni utrip. Ko pa je zadihal hitreje in globlje, se je stanje poslab┼íalo. Za─Źutil je, da morda odkriva pravi razlog za svoje te┼żave. ┼áe isto no─Ź je hipotezo preveril tudi na bolnikih, ki so imeli te┼żave z dihali, bole─Źine v prsnem ko┼íu ali angino pectoris. Prosil jih je, naj dihajo po─Źasneje in plitkej┼íe, kar jim je olaj┼íalo simptome. ─îe pa so dihali globoko, se je po─Źutje poslab┼íalo.

Buteyko se je ┼íe en mesec ukvarjal s svojim odkritjem. Zapisoval si je ┼ítevilne podatke, da bi zadostil znanstvenim kriterijem. Zdelo se mu je preve─Ź enostavno in u─Źinkovito ter skoraj nemogo─Źe, da ┼íe nih─Źe do sedaj ni pomislil na kaj takega. Poleg tega pa je njegova teza v nasprotju z uveljavljenim splo┼ínim prepri─Źanjem, da je globoko dihanje pot do zdravja.

K sre─Źi je delo na In┼ítitutu v Sibiriji omogo─Źalo, da je Buteyko v letih 1958 in 1959 opravil ┼ítudijo na 200 primerih ÔÇô zdravih in bolnih ljudi. Tako je januarja 1960 svoje ugotovitve predstavil znanstveni komisiji. Opisal je eksperiment, ki je pokazal pomembno soodvisnost med globino dihanja (hiperventilacijo), koncentracijo CO2 v telesu, zo┼żenjem ┼żil ter zdravjem posameznika. Ve─Źina ─Źlanov komisije je bila osupla. Buteyko je izrazil mnenje, da se bolezni kot je astma, hipertenzija in angina pectoris lahko pozdravijo brez visoke medicinske in farmakolo┼íke tehnologije in posega v telo. Kljub temu, da ─Źlani komisije niso bili ravno navdu┼íeni nad odkritjem je direktor Meshalkin dovolil, da Buteyko nadaljuje z raziskovanjem v tej smeri. Sedaj je imel na voljo najbolj┼ío medicinsko tehnologijo, s katero je lahko spremljal funkcije organizma ter spremembe pri uporabi njegove metode dihanja. Podatki so bili skrbno matemati─Źno obdelani in zaklju─Źki znanstveno utemeljeni. Eksperimenta se je udele┼żilo tudi 200 specialistov, ki so se hkrati u─Źili metode in bili sami izpostavljeni pozitivnim u─Źinkom na zdravje. Statistika je pokazala, da so do leta 1967 uspe┼íno pozdravili ve─Ź kot 1000 bolnikov z astmo, hipertenzijo in angino pectoris.

Kljub uspehu Butejkova metoda ni dobila uradnega dovoljenja, da se uporablja v zdravstvu. Kot pravi Buteyko je bil kirur┼íki lobi premo─Źan in je v uspehu tako preproste metode videl nepremagljivega tekmeca, ki bi presti┼żnost kirur┼íkega no┼ża postavil na realna tla.

Vendar se Buteyko ni vdal. Vztrajal je pri novih raziskavah in kon─Źno mu je januarja leta 1968 Ministrstvo za zdravje dovolilo izvesti poskus na pulmolo┼íkem in┼ítitutu v Leningradu pod enim pogojem; sprejeti mora tudi bolnike, ki jim uradna medicina ne more ve─Ź pomagati. Dogovorili so se, da bo metoda vklju─Źena v zdravstveni sistem, ─Źe bo zdravljenje uspe┼íno pri ve─Ź kot 80% bolnikov. V kratkem ─Źasu, kar so tudi uradno priznali, je ozdravil 44 od 46 bolnikov. Po nadaljnjih terapijah pa sta si opomogla tudi preostala dva bolnika. Uradni rezultati raziskave so bili poslani na Ministrstvo za zdravje, ki pa je na presene─Źenje Buteyka in drugih vpletenih avgusta 1968 izdalo dekret, da se Buteykov laboratorij zapre, njegovo osebje pa odpusti brez mo┼żnosti alternativne zaposlitve v zdravstvenem sistemu Rusije.

Kljub tej katastrofalni odlo─Źitvi je metoda pre┼żivela, saj so ─Źlani Buteykove ekipe nadaljevali z zdravljenjem bolnikov. Z leti se je pritisk uspe┼íno ozdravljenih bolnikov stopnjeval. Tako je bil drugi uradni preizkus metode izveden na In┼ítitutu za pediatrijo v Moskvi leta 1980. ┼átudije so potrdile visoko (po virih skoraj 100%) uspe┼ínost metode, ki je bila tedaj javnosti ┼że znana. Rezultati so bili tokrat uradno in javno priznani, metoda pa odobrena s strani takratne ruske vlade.

Profesor Buteyko je umrl leta 2003.

Danes je Butejkova metoda poleg Rusije uveljavljena tudi v Veliki Britaniji, Novi Zelandiji, Avstraliji in ZDA. Po─Źasi se uveljavlja tudi drugje v razvitem svetu, predvsem po dr┼żavah EU. Zagotovo veseli dejstvo, da poleg ┼ítevilnih pri─Źevanj ozdravljenih bolnikov, tudi vse ve─Ź znanstvenih raziskav potrjuje uspe┼ínost metode. Hkrati pa je pomembno, da se tudi v uradni zahodni medicinski doktrini ka┼że trend sprejemanja subtilnih in telesno ne-invazivnih metod, saj se zdravni┼íka stroka zaveda, da se dihanje dotika telesnih, psihi─Źnih in duhovnih dimenzij ─Źloveka.